Tiskana izdaja
23. januar 2013
Pogledi, let. 4, št. 2
NA NASLOVNICI
Leteči Holandec, ena zgodnejših oper Richarda Wagnerja, po treh desetletjih ponovno na slovenskem odru.
Foto Voranc Vogel
Arhiv celotne številke: PDF
ZVON
Nagrade za umetnost: muka ali radost?
Dvajset let po smrti Thomasa Bernharda, leta 2009, je izšla knjiga Moje nagrade, v kateri so zbrana Bernhardova razmišljanja o devetih literarnih nagradah, ki jih je bil voljan sprejeti. Ob slovenskem prevodu, ki je izšel konec lanskega leta, o knjigi piše Manca G. Renko. A ne le to: v vlogi odgovorne urednice spletnega portala AirBeletrina je zasnovala sklop enakega naslova in namena ter pesnika Uroša Zupana pozvala, naj se tudi sam spomni »svojih« nagrad. Bližajočemu se prazniku primerno smo za objavo v Pogledih izbrali zapis o Prešernovi nagradi.
Hamlet ali *, je res to vprašanje?
Hamlet danes, v časih in dneh, ko je videti, da se »svet« dejansko vse bolj »maje« – kot zveni Hamletova ugotovitev »the time is out of joint« v novem prevodu Srečka Fišerja –, se vsekakor zdi odločitev na mestu. Ta enigmatični tekst, Mona Liza literature, kot ga je označil T. S. Eliot, predvsem pa razlaga nenavadnega odlašanja prehoda naslovnega junaka iz misli v akcijo, naj bi vsakič znova največ povedal prav o ljudeh, ki ga oživljajo, in o razmerah, v katerih so se znašli. Novo uprizoritev Hamleta v režiji Eduarda Milerja si je ogledala Vesna Jurca Tadel.
O krivičnosti človeške usode
Nuk je lani zasnoval novo knjižno zbirko z latinskim imenom Textus recepti ali v slovenščini Sprejeta besedila, torej besedila, ki nam jih je posredovalo izročilo. V imenu zbirke se zrcali njen cilj: prinašala naj bi komentirane dvojezične izdaje starejših del, ki jih hrani Nuk v redkih izvodih in so pomembna za zgodovino književnosti na Slovenskem. Obema navedenima kriterijema ustreza prvo izdano »sprejeto besedilo«, filozofski spis Tolažba filozofije (Philosophiae consolatio), saj gre za delo, katerega vpliv sta vsrkali evropska literatura in tako tudi slovenska duhovna zgodovina. O tem delu latinskega krščanskega filozofa in teološkega pisca Boetija piše Nada Grošelj.
Leteči Holandec Richarda Wagnerja v režiji Matjaža Bergerja
Po skoraj treh desetletjih odsotnosti s slovenskih opernih odrov se ob dvestoletnici rojstva Richard Wagner vrača v problematični inscenaciji, ki v prepoznavni režiserjevi maniri predvsem vizualizira pojme, bolj ali manj smiselno povezljive s površinskimi motivi te opere. Piše Stanislav Koblar.
Sreča brez vrvice
Režiser Vito Taufer je svoj najnovejši projekt v spodnji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča Portreti, ki raziskuje pojmovanja sreče v sodobni slovenski družbi, pomenljivo umestil v kontekst talk showa. Razdelil ga je na tri večere. Na njih je bil tudi Matic Kocijančič.
Obrazi, ki bi lahko pripovedovali
Goran Bertok je fotograf, v čigar opusu ni prostora za lahke teme, zanj bi bile naravnost bogokletne. V vseh njegovih serijah se srečujemo s tematiko usodne, pogosto dokončne zaznamovanosti, vedno gre za neizprosno zavezujoča bivanjska vprašanja in tudi z novim ciklom fotografij nadaljuje v tej smeri, četudi na drugačen način. Njegovo zadnjo razstavo Preživeli v ljubljanski Galerji Photon si je ogledal Vladimir P. Štefanec.
Ideologija za perverzne telebane
Tole bo zvenelo kot poklon, a ne gre sklepati preuranjeno: Slavoj Žižek je z drugim dokumentarcem Sophie Fiennes Perverznežev vodnik po ideologiji, v katerem nastopa, na dobri poti, da postane za filozofijo to, kar je David Attenborough za naravoslovje. Film, ki ga pri nas, vsaj za zdaj, ne bo mogoče videti, si je v Trstu ogledala Agata Tomažič.
Ženske, ki plešejo z volkovi
Že vse odkar se je razvedelo, da režiserka Kathryn Bigelow in scenarist Mark Boal, ki sta leta 2009 za film Bombna misija odnesla kar šest oskarjev, med njimi tudi tri »najtežje« – režiserka pa kot prva ženska v več kot osemdesetletni zgodovini nagrad tudi za najboljšo režijo –, snujeta dramatizacijo več kot desetletje trajajočega lova na Osamo bin Ladna, ju tako strokovna kot laična javnost obkladata z vrsto obtožb. Zdaj je film 00:30 – Tajna operacija v kinu in Špela Barlič je preverila, kaj je tako razburilo Američane.
PROBLEMI
Družbenokritična karikatura
Če je vznik (časopisne) karikature zgodovinsko tesno povezan z demokratičnimi procesi meščanske družbe in pojmovanjem svobode posameznika, kakšen družbeni vpliv ima karikatura danes? Zakaj se zahodnjakom smešenje preroka Mohameda ne zdi tako blasfemično kot muslimanskim vernikom? Je v demokratični družbi vzporejanje vladajočih politikov s Hitlerjem na karikaturah res le stvar novinarske in umetniške svobode in kaj imajo, navsezadnje, z vsem tem aktualne parole, kot je Gotof si!, natisnjene ob stiliziranih grafičnih podobah vodilnih predstavnikov oblasti, s katerimi v rokah vzklikajo protestniki po Sloveniji? Z umetnostnim zgodovinarjem dr. Damirjem Globočnikom, sociologom dr. Igorjem Škamperletom in striparjem ter karikaturistom Zoranom Smiljanićem se je pogovarjal Žiga Valetič.
DIALOGI
Preveč čejev je, da bi karkoli napovedala
Boštjan Tadel se je o trenutnih razmerah na področju kulturne politike pogovarjal z v. d. generalne direktorice direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Barbaro Koželj Podlogar.
KRITIKA
KNJIGA: Amir Bor: Rošada (Tina Vrščaj)
KNJIGA: Borut Golob: Raclette (Eva Vrbnjak)
KINO: Ana Karenina, r. Joe Wright (Špela Barlič)
KINO: Lincoln, r. Steven Spielberg (Tesa Drev)
RAZSTAVA: Skoraj pomlad/100 let slovenske umetnosti (Asta Vrečko)
AMPAK
Ivo Svetina odgovarja na komentar Draga Bajta Opereta za tri groše (Pogledi, 9. 1. 2013)
BESEDA
Bojan Macuh: 1000 ur manj za slovenske osnovnošolce
Peter Rak: Kratka zgodovina slovenske revolucije
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
