pisma bralcev
Odziv na: Moja, tvoja, naša zgodovina
Moja, tvoja, naša zgodovina
Vladimir P. Štefanec
27. 10. 2011
Spoštovani g. Marko Jenko,
ki ste se v imenu Moderne galerije (Pogledi, 12. oktober 2011) odzvali na moj zapis o razstavi 20. stoletje, Kontinuitete in prelomi. Želel sem si odgovora na v besedilu zastavljeno vprašanje, a pričakoval sem, da bo ta bolj vsebinski in manj jeznorit. Obtožujete me neumestnega, »v resnici na ničemer dejanskem ali dokazljivem« osnovanega insinuiranja, pa žaljivih domnev, namigujete na moj slab spomin, nepoznavanje, namerno podtikanje … Uf, lahko bi se še zamislil nad seboj, ampak …
Da boste vi in bralci razumeli, za kaj pravzaprav gre, se moram vrniti malce v preteklost, v leto 2007, ko je bila v ljubljanski Galeriji ISIS postavljena razstava »novoodkritih del Ivana Čarga in slovenske zgodovinske avantgarde«. Prijetno vznemirjenje spričo razstavljenega velikega korpusa domnevno novoodkritih del iz tega zanimivega umetniškega kroga je kmalu zmotilo javno zastavljeno vprašanje novinarja Dela Marijana Zlobca, ki se je v svojem zapisu o razstavi vprašal, ali so dela z nje pristna. Ker odgovora ni dočakal, je svoje vprašanje čez nekaj mesecev ponovil, s tem sprožil krajšo polemiko, a odgovora še vedno ni bilo, nato pa je po tukajšnji stari slabi navadi vse potihnilo. Lahko si torej predstavljate, da sem se ob ogledu nove »stalne« postavitve v vaši galeriji zdrznil, ko sem na zidu zagledal eno od del s tiste razstave v Galeriji ISIS. Zdi se mi prav, da se zadeve razčistijo, zato sem zastavil svoje javno vprašanje. Da je javno razčiščevanje blizu tudi vam, priča dejstvo, da ste svoje sprva zasebno pismo zaostrili in ga spremenili v javno. Javno vam zato tudi odgovarjam.
Do sedaj ni bila nikjer javno objavljena trditev, da je bilo z deli z omenjene razstave zares kaj narobe, tudi sam tega nisem trdil, ampak sem o tem le povprašal. V svojem odzivu na moj zapis ste vi prvi javno spregovorili o »ponaredkih, ki so bili razstavljeni v Galeriji ISIS«, sam pa sem ugotovil, da na vaši »stalni« razstavi visi eno od del z omenjene razstave, torej …? Gre za delo, označeno: Avgust Černigoj: Bauhaus, 1927, ročno koloriran linorez, zasebna last. Razstave v Galeriji ISIS resda ni spremljal katalog, a moj spomin ni tako slab, kot mu pripisujete, saj je mojemu opažanju pritrdila tudi gospa Breda Ilich Klančnik, donedavna kustosinja Moderne galerije, na katero se sklicujete v svojem odzivu. Lahko vam tudi zaupam, da je omenjena grafika še vedno v okvirju, v katerem je visela v Galeriji ISIS, le da je ta medtem doživel manjšo poškodbo. Toliko o mojem spominu; kar pa zadeva Černigojevo delo, to po mojih podatkih ni bilo deležno tako natančne preiskave, kot dela na platnu z iste razstave, saj gre za stvaritev manjše vrednosti, ki naj za ponarejanje ne bi bilo tako zanimivo.
Tako, g. Jenko, kot vidite, je vaša triumfalna ugotovitev, da mojo domnevo »v celoti povozi že razstava oziroma katalog razstave TANK!« iz leta 1998, le vaša pobožna želja, saj je tista razstava v zvezi z »novoodkritimi deli« z razstave leta 2007 povsem irelevantna. Če parafraziram zajedljivo pedagoški zaključek vašega pisanja: »saj v resnici ni treba veliko: če obstajajo dvomi ali pomisleki …, se enostavno pokliče ali piše, kajpak vpraša – in tako kaj več izve« o tem, kaj visi na zidovih vaše galerije. Če pa želite o tematiki ponarejenih umetnin v našem prostoru izvedeti še kaj več, lahko preberete moje besedilo v tej številki Pogledov.
Vroča glava je slab svetovalec, g. Jenko.
Pogledi, št. 21, 26. oktober 2011
Širi poglede
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
