pisma bralcev
Odziv na: Odgovor Bogdanu Gradišniku
O Savi in Dravi
Bogdan Gradišnik
28. 11. 2011
Glede na to, da Majda Stanovnik v Odgovoru Častnega razsodišča DSKP Bogdanu Gradišniku (Pogledi, 28. 9. 2011) zagrizeno vztraja pri železnih stališčih, ne da bi se bila za milimeter umaknila od pristranske in krivične Razsodbe, kaj šele, da bi odgovorila na katero izmed pomembnih vprašanj, moram pojasniti vsaj nekaj nesporazumov.
Prvič, gospa skoraj pol (!) odgovora razlaga skrivnosti in prelesti Ibbyja, čeprav je o njih nisem nič vprašal. Res sem napisal: Ibby? A s tem sem samo ironično izrazil dejstvo, da nobena značka, noben medaljon ni dokaz o duhovni vrednosti prevoda, kljub vse bolj priljubljenemu geslu ubi bene, ibby patria.
Drugič, niti precej uglednejša Sovretova nagrada ne dokazuje ničesar razen tega, da je bil prevajalec, ko jo je dobil, v pravi formi, in mu nikakor ne jamči, da bo celo večnost ostal na zavidljivi ravni. Ravno zato sem napisal, da oda, ki jo razsodišče poje IBBY-ju in Sovretovi nagradi, gotovo ni namenjena »nikomur z inteligenčnim količnikom nad 30«. Ob tem se gospa dela, da preprosto ne razume poante. Navedek »z inteligenčnim kvocientom« je samo eden iz cele vrste čudnih ponaredkov.
Tretjič, Stanovnikova s falzificiranjem mojega spisa trdi, da potiskam »prevod in priredbo v vlogi pravljično zamišljenih nasprotnikov, ki poosebljata dobro in slabo: 'prevajanje je čila ustvarjalnost', medtem ko je prirejanje 'pohajkovanje po močvirnem svetu, kjer ne najdeš ničesar, kar bi zares držalo'.« To manihejsko »dobro in slabo« pa se spopadata le v njeni domišljiji. Ko z narekovaji krasi ponaredke mojih prispodob, ji pač ni težko podati originalne definicije »prevajanje je čila ustvarjalnost«. Enako mi želi podtakniti zapis, da je prirejanje »pohajkovanje po močvirnem svetu [...]«. Kakor ta zveza ni prispodoba za prirejanje, ampak za tavanje skoz besedilo, katerega različnih lastnosti in odtenkov nepoklicani prevajalec ni zmožen dojeti, tako prevajanje ni čila ustvarjalnost. Prevajanje je naporno, zamudno, srhljivo vzpenjanje na težko dostopne gore, čeprav ne za vsakogar in tudi ne vedno in povsod. Čili ustvarjalnosti pa pustimo, da ostane nekakšen spremni pojav – po možnosti komajda opazen, kajti prevajalec se z njo ne sme izmikati bistvu, raznovrstnim značilnostim izvirnika.
Četrtič, Stanovnikova ob kar premili oznaki »polizdelek« sodi, da »žali ne samo prevajalca, ampak vsaj še urednika in lektorja, ki sta prevod pred natisom pregledala in odobrila vsak s svojega strokovnega vidika.« Vrhunec usmiljenja! Kako silno ji morajo biti hvaležni za nežno psihologiziranje – kateri izraz naj odberem, da ne bi spet sprožil cunamija sočutja? –, če ob tej kulturni polomiji res niso zmožni umestnejših čustev.
V tem slogu se Stanovnikova, medtem ko se sam trudim razpravljati o obravnavanem predmetu, utruja z držanjem društvenega ščita pred ustvarjalci (prevajalcem, urednikom, lektorjem), o katerih je prav tako nisem ničesar vprašal. Namesto da bi tvegala odkrite odgovore, hladnokrvno poveže davno domislico, da »prevod ni zavezan samo izvirniku, ampak tudi bralcu,« z duhovitostjo, da »Linhart s svojo prevedbo Figara v Matička menda ni brez čile ustvarjalnosti pohajkoval po močvirnem svetu«. In ko tako, s popolnoma drugačnim primerom, ki nima nobene zveze z nobenim Bachom, mimogrede izenači prevajalski trud z lagodnostjo prirejanja in ponarejanja, se s težavo upiramo logičnemu sklepu: če je odlična Linhartova prevedba Figara, je odličen tudi Ogrizkov prevod J. L. Galeba.
Najturobnejše pri tej polemiki dveh rek (jaz o Savi, gospa o Dravi) pa je to, da se razsodišče med navijanjem za komercializem tistih, ki jih pristransko brani, brez tehtnih dokazov opoteka po kolovozu gmotnih koristi, ne da bi upoštevalo duhovnokulturne razloge za kritiško presojo prevoda, ki si ga očitno ne drzne niti prelistati.
Bogdan Gradišnik
Pogledi, št. 23, 23. november 2011
Širi poglede
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
