Najemite si svojega hekerja
07. 02. 2015
Kako do njega? Zelo enostavno, na spletu. Ponujajo se sami, če jih že vi ne iščete ravno najbolj intenzivno. To pa je posledica želja uporabnikov, ki hočejo več izvedeti o svojih najbližjih, šefih, ljubimcih ... Tako je nekdo iz Švedske pred kratkim ponujala 2.000 ameriških dolarjev tistemu, ki bi vdrl na stran njegovega stanodajalca. Ženska iz Kalifornije pa je ponudila manj, zgolj 500 dolarjev, za vdor na Facebook stran in Gmail račun svojega fanta, da bi tako ugotovila, ali in s kom jo vara.
Tako posel vohunjenja in vdorov v zasebnost uporabnikov spletnih storitev že nekaj časa ni več zgolj domena varnostnih agencij, mednarodnih kriminalnih združenj in t. i. hacktivistov, ki se osredotočajo na onemogočanje velikih računalniških sistemov. Vedno bolj postaja oseben.
Stran, na kateri se srečujeta ponudba in povpraševanje takšnega, personaliziranega in butičnega hekanja, se imenuje Hacker’s List. Z njeno pomočjo se želja lažje »odklene« oziroma realizira. A ne gre zgolj za škodljive poteze, kot so vdori v zasebno elektronsko komunikacijo, gre tudi za omogočanje nevtraliziranja aktualnih informacij, dostopnih na spletu, ki motijo določene uporabnike. Precej popularno je t. i. čiščenje fotografskega materiala z različnih družabnih omrežij ali drugih oblik nezaželenih informacij. Da je zanimanje veliko, potrjuje tudi podatek, da je v prvih treh mesecih delovanja omenjene spletne strani posel sklenilo kar 500 strank. Registriranih hekerjev na strani je dobrih 40.
Poslovanje poteka anonimno, spletni urednik pa pri sklenjenem poslu, torej dogovoru med hekerjem in stranko, vzame provizijo. Stran prav tako vsakemu iskalcu omogoča zadrževanje plačila, dokler posel ni uspešno opravljen.
Hacker’s List je zelo hitro postala tudi globalno prepoznavna, naročila prihajajo z vseh koncev sveta. Tako je na stran pred kratkim prišel zahtevek iz Avstralije, v katerem je stranka želela za 2.000 dolarjev najeti hekerja, ki bi bil pripravljen vdreti v sistem poslovnega konkurenta in »preveriti« njegove baze podatkov.
Pojav in popularnost strani govorita o tem, kako vedno bolj običajno in manj zakrito postaja vdiranje v tuje spletne strani oziroma aplikacije. Poleg tega večina takšnih vdorov mine brez sankcij, saj gre po eni strani za manjše vdore, po drugi pa za nekaj, kar je kljub vsemu še vedno težko oziroma drago izsledljivo.
Stran je s strani, ki se ukvarja za ocenjevanjem tovrstnega početja, hackerforhirereview.com, dobila pozitivno oceno. Ta je bila izdana na podlagi dejstva, da gre za koncept, v katerem je zavestno (etično?) omejeno delovanje hekerjev pri poseganju v zasebnost. Posegi so lahko legalni, seveda pa tudi nelegalni.
Lastniki strani oz. ponudniki hekerskih storitev svoje početje branijo z izgovorom, da ne sodelujejo pri ilegalnih storitvah, prav tako jih ne spodbujajo; pa še stranke se morajo strinjati z njihovim načinom poslovanja.
Mnenja pravnih strokovnjakov o (ne)legalnosti početja so deljena. Nekateri zagovarjajo tezo, da tovrstni hekerji hodijo po robu zakona, a se njihovega početja zaradi načina in tipa vdorov ne splača popolnoma omejevati, prav tako so težko izsledljivi. Drugi pa zagovarjajo tezo, da tovrstno početje daje vzgon kompleksnejšim in zapletenejšim vdorom, ki lahko povzročijo bistveno več škode kot omenjeni manjši.
Hacker’s List je sicer registrirana na Novi Zelandiji, ima tudi svoj Twitter račun (@hackerslist), prek katerega sporoča dogovore, ki jih je pomagalo skleniti med različnimi strankami. Identiteta ustanoviteljev kljub temu še vedno ni znana. Znano je le to, da gre za »bratovščino« izkušenih hekerjev ter izobražencev s področja prava in ekonomije. Zanimivo je, da je stran začela delovati nekaj mesecev po tem, ko so zvezne ameriške oblasti ter agenti FBI v Los Angelesu končali dve leti trajajočo akcijo razbitja mreže hekerjev po naročilu.
Kakor koli, porast tovrstnega povpraševanja, kot zapiše New York Times, sovpada s pojavom pojma »etično hekanje«, početja, ki ne škodi tistim, na katerih strani se vdre, pač pa zaščiti tiste, o katerih informacije se nahajajo na teh straneh. Prav tako se vedno več podjetij, ki imajo kompleksno spletno strukturo, odloča za tovrstna naročila, saj tako najlažje, najceneje in najbolj varno preverijo, kakšne so šibkosti njihovih strani. Pa tudi za nadzorovanje svojih sodelavcev, da ne vdirajo v račune drugih sodelavcev in da ne posredujejo informacij tistim, ki jim niso namenjene. Za boj proti žvižgačem, torej. Ena od strani, ki tovrstno početje ponujajo, NeighborhoodHacker, takšno obliko nadzora ponuja kot početje, ki bo »zavarovalo vaše podatke, gesla in varnost otrok«.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
