Odgovor Mitje Rotovnika na pismo Majde Širca
PREGLEDI II.
28. 05. 2012
Majda Širca rada polemizira z vsemi, ki menimo, da so bila njena tri leta ministrovanja kulturi zamujeni čas za spremembe, zlasti še glede posodabljanja javnega kulturnega sektorja. Povedano zelo naravnost, odsotnost vizije glede razvoja javnih zavodov ter netransparentno in nepotrebno ustanavljanje novih javnih kulturnih zavodov v njenem mandatu je položaj v tem sektorju, pa tudi širše, še poslabšalo. Kot bilke se oklepa projektne skupine, ki je na papirju v resnici pripravila dve inicialni potezi v smeri posodabljanja javnega kulturnega sektorja.
V mislih imam dopolnila kulturnemu zakonu (ZUJIK) in radikalno spremembo republiške kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti. Majda Širca razmišlja zmotno, ko zapiše, »da je bil projekt posodobitve kulturnih javnih institucij na ministrstvu zaključen, dan v javno razpravo in preveden v zakon«. Lahko, da je bil zaključen, vendar le za njo, ki je s tem stališčem povedala predvsem to, da ne pozna globine posodobitve javnega kulturnega sektorja in nastanka nove kulturne politike. Tisto, kar je za Majdo Širca »zaključeno« delo na posodobitvi javnega kulturnega sektorja, je bil za projektno skupino šele prvi nujni korak za preoranje polja sedanje (že) zastarele kulturne politike. Pred nami je mukotrpno usklajevanje s sindikati in v zakonodajnem postopku najprej glede obeh predlogov projektne skupine, nato pa nič manj mukotrpno nadaljevanje procesa, ki se mora zliti/uskladiti/preveriti/soočiti z zelo resnimi projekcijami, ki se oblikujejo v prostoru glede konca tranzicijske kulturne politike, izgradnje široke palete statusnih oblik kulturnih zavodov, pa statusa samostojnih ustvarjalcev, novega razumevanja javne kulturne službe, javnega kulturnega interesa, kulture kot javne dobrine, vloge civilne družbe na eni in države/lokalne skupnosti na drugi strani itn. Pri vsem tem bo še posebno zanimivo, kako bo cilje posodabljanja kulturnega sektorja v celoti opredelila nova politika.
Ob koncu devetdesetih, ko je bil minister za kulturo Jožef Školč, je bil z dobro pripravljenim mednarodnim simpozijem sprožen projekt modernizacije javnega kulturnega sektorja. Državna sekretarka za kulturo je bila takrat Majda Širca. Po skoraj desetih letih zagnanega dela v politiki smo upravičeno pričakovali, da bo že drugi dan po zasedbi ministrskega stolčka ne le pognala kolesje posodobitve, temveč da se bo pri tem tudi sama polno angažirala. Nič od tega se zares ni zgodilo, zato tudi v praksi po petnajstih letih sanj in potreb po posodabljanju kulturnega sektorja še ni ničesar novega, razen morda to, da je položaj kulture nasploh še vedno stagnanten, tranzicijsko preživet ter poln notranjih konfliktov in protislovij.
Pogledi, št. 10, 23. maj 2012
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
