pisma bralcev
CFP o materinščini
Razpotja
13. 02. 2014
Prijateljska revija Razpotja, ki jo izdaja Društvo humanistov Goriške, nas je poprosila za objavo »cfp« za svojo naslednjo številko. Glede na to, da je tema številke Slovenščina, smo se odločili obdržati izraz, ki je zlasti obiskovalcem akademskih dogodkov kajpak dobro znan: gre za »call for papers«, vabilo avtorjem, naj pošljejo svoje prispevke. Kolegom želimo veliko uspeha in se veselimo zanimivega branja:
»Slovenščini ni bil javni prostor nikoli preprosto dan. Podobno kot drugi politično obrobni jeziki si je morala svoje javno mesto izboriti, reflektirati je morala svoje razmerje z drugimi, družbeno močnejšimi jeziki – sprva nemščino in pozneje srbohrvaščino – ter prebroditi notranje spore med snovalci knjižne norme. Največji izmed njih – Trubar, Vodnik ali Prešeren – svoje govorice zato niso uporabljali kot že izdelanega sredstva s priloženimi navodili za uporabo, temveč kot gnetljivo, presenetljivo gibko izrazno sredstvo z negotovo javno usodo. Pisati v slovenščini je pomenilo zanje hkrati tudi določati njeno usodo, reflektirati njeno rabo.
Nočemo zagovarjati teze, da je v zadnjih petindvajsetih letih – torej v obdobju, ko je politična suverenost zagotovila tudi nesporen javni položaj jezika – ta refleksija preprosto izginila. Toda nedvomno je izgubila del svoje ostrine. Zato želimo z naslednjo številko Razpotij prispevati k njeni obuditvi – k oživitvi diskusije o slovenskem jeziku.
Iščemo prispevke, ki nam bodo pomagali razumeti zagate in dileme, pred katerimi stoji slovenščina in skupaj z njo tudi vsi tisti, ki pišemo in mislimo v njenem elementu. Zanimajo nas premisleki o dilemi med normativnim in deskriptivnim pristopom do živega jezika, o vprašanju sodobne jezikovne pedagogike ter o vplivu angleščine in ameriške popularne kulture na govorjeno slovenščino, ki bi segli onkraj pozivov k purizmu in svarjenja pred izgubo materinščine. Ugotoviti hočemo, v kolikšni meri je smiselno nadaljevati z visokošolskim poučevanjem izključno v slovenskem jeziku: ali naj se naše univerze vsaj pri naravoslovnih programih poslužujejo tudi angleščine? Prav tako nas zanima stik slovenščine s sosednjimi, večjimi jeziki ter njen položaj na dvojezičnih območjih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Pri tem bodo prednost imeli teksti, ki bodo na svež način obravnavali sodobne izzive in težave; sprejemamo pa tudi članke z inovativnim pristopom do manj znanih poglavij iz jezikovne zgodovine ter tekste, ki znane zgodbe postavljajo v novo historično perspektivo.
Odpreti želimo tudi sproščeno razpravo o družbenem položaju slovenščine v Republiki Sloveniji, predvsem iz perspektive priseljencev in njihovih potomcev ter pripadnikov jezikovnih manjšin, ki se s slovenščino soočajo kot z dominantnim jezikom. Dobrodošli so tudi prispevki, ki bodo vzeli v pretres bogastvo družbenih rab slovenskega jezika, odnos med knjižnim jezikom in narečji ter položaj nestandardiziranih oblik slovenščine. Zelo bomo veseli tudi prispevkov, ki bodo vse omenjene problematike postavili v primerjalno perspektivo z jezikovnimi kulturami, ki imajo podobno zgodovinsko izkušnjo kot slovenščina.
Sodobnega položaja slovenskega jezika pa ne zaznamuje le stik z drugimi jeziki, temveč tudi nastanek novih tehnologij sporazumevanja. Kako razumeti vlogo mobilnih tehnologij pri rojstvu spletne ali SMS slovenščine? Na svojih mobilnikih in računalnikih piše slovensko več ljudi kot kadarkoli prej – vendar kako naj si ob tem pojasnimo očiten upad funkcionalne pismenosti med Slovenci? Ali lahko sklenemo, sta zanj vsaj delno odgovorni neučinkovita pedagoška praksa in odsotnost zanesljivih jezikovnih pripomočkov, ki bi normirali ali beležili rabo sodobne slovenščine? SSKJ je staro jabolko spora, ki pa se je v zadnjih mesecih ponovno prikotalilo na strani polemične publicistike. Toda ali lahko celotno razpravo zaključimo z ugotovitvijo, da je obstoječi slovar zastarel, kot da bi bilo v leksikografskem spominu vredno ohranjati samo slovenščino zadnjih petih let?
K sodelovanju pri naslednji številki revije Razpotja vljudno vabimo vse pisce, ki jih vznemirjajo vprašanja javne rabe slovenščine onkraj osebnih preferenc in izmuzljivih vprašanj okusa. Rok za oddajo prispevkov je 7. marec 2014, avtorji pa jih naj pošljejo na elektronski naslov urednistvo@razpotja.si«.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
