Država, slaba mati
Cenjeni profesor, dr. Janez Krek, dekan Pedagoške fakultete, predsednik Nacionalne strokovne skupine za pripravo bele knjige!
Številke sodelujočih, ki jih v svojem odzivu (Pogledi, 30. junija 2010) navajate pri nastanku nove bele knjige, so res impozantne – 20.615 sodelujočih: 80 znanstvenikov, 507 ravnateljev, 11.788 staršev, 6.333 učiteljev in vzgojiteljev, 1.787 dijakov, 39 šolskih svetovalnih delavcev in 161 delodajalcev. Sodelovali so pri uresničitvi dveh ciljev: pripraviti celovito analizo stanja in oblikovanje predloga konceptualnih in sistemskih rešitev vzgoje in izobraževanja (pleonazem »konceptualnih in sistemskih« bova pustila ob strani).
To delo opravlja 21 članov in članic Nacionalne strokovne komisije v dvanajstih področnih strokovnih skupinah, izmed katerih je vsaka na svojem področju zadolžena za pripravo sistemskih rešitev (!) … Res, delo gigantov je že opravljeno, še več jih ga čaka. Če povzamem – imeli ste 28 strokovnih razprav, zasnovali in izvedli 14 novih empiričnih raziskav (številke koliko starih ste upoštevali, ne navajate), o večini ste že razpravljali s praktiki – analiza stanja je torej že bila opravljena in celo mednarodne primerjave tudi že. Bravo. In vse to v tem dobrem letu od 1. aprila 2009! To je vzorna pedagoška učinkovitost, utemeljena na pedagoški samohvali (gorje, če bi pedagogi začeti dvomiti o svojem delu) in samozadovoljstvu (gorje, če bi izražali zaradi svojega dela kaj drugega kot neskončno utrujenost in samožrtvovanje). Glede na datum začetka tega megaprojekta in opravljenega dela mogoče datum (1. april 2009) ni samo simptomatično določen, ampak je utemeljen v bistvu vašega odgovora in celotnega početja NSS.
Torej, spoštovani dekan Pedagoške fakultete, metodologija družboslovnega raziskovanja vam je brez dvoma znana do najmanjše podrobnosti, verjetno imate tudi zelo natančne predstave in vedenje o tem, kako se novosti uvajajo v šolske sisteme, nedvomno vam je tudi kristalno jasno, zakaj in kdaj so spremembe potrebne – kot ravnatelj osnovne šole še vedno pričakujem utemeljitev (in verjetno še kdo drug, ki ve, da je na poti v beli svet nova bela knjiga): zakaj in kako, na kakšnih osnovah, kakšna je vizija?
Spomnil bi vas na vaš nastop, ki ste ga imeli novembra 2009 v Portorožu, ko ste ravnateljem in ravnateljicam govorili o beli knjigi. Zelo uglajen nastop je naredil vtis po svoji konferansjejski plati, vsebinsko pa je bil podoben vašemu odzivu na moj članek. O tem, kaj je temelj, kako in zakaj – nič. Pričakovanja, da bo dekan Pedagoške fakultete in vodja skupine NSS ravnateljicam in ravnateljem jasno in nedvoumno povedal, zakaj nova bela knjiga, kakšne metode raziskovanja, kakšne metode uvajanja dognanj bele knjige in kakšna so pričakovanja, kakšna je nova vizija razvoja šolstva na Slovenskem, da bo torej razodel tisto temeljno o »smeri razvoja« ali o »trajnostnem razvoju« osnovnega šolstva in srednjega šolstva na Slovenskem (pa bi vam pleonazme odpustili), se niso uresničila. Govorili ste o beli knjigi, to je res, in enako kakor v svojem tokratnem odgovoru na moj članek povedali zelo malo – v vsebinskem in »konceptualnem in sistemskem« smislu pa nič.
Samo srečanje pa je na nesrečo vseh nas v osnovi potekalo v bistvu o šolski prehrani, to je glavna skrb Ministrstva za šolstvo v tem mandatu. Mogoče se je je v svojem kratkem (pregovorno kratkem in obvezno z vicem ali dvema brez posebne poante) nagovoru dotaknil sedanji minister, pa ne pomnim. Priložnost novembrskega srečanja ravnateljev in ravnateljic je v organizaciji Ministrstva za šolstvo in šport bila tako bolj izrabljena za hotelsko kopanje.
Mogoče pa je bilo kaj povedanega na letošnjem srečanju ravnateljic in ravnateljev spomladi na Bledu? Naj vam prišepnem – nič, čisto nič. In ko so nas ljudje z Ministrstva za šolstvo od tistega časa trikrat zbobnali skupaj, smo govorili ali o hrani, ali o inkluziji, ali o učbeniških skladih – o beli knjigi prav nič. Mogoče pa so oni govorili o beli knjigi, pa mi le vedeli nismo, da smo že v njej, in smo kar lepo padli v vašo statistiko.
Zato: tudi po vašem odgovoru na moje trditve v Pogledih, ki so seveda provokativne, ni vse skupaj nič bolj jasno. Res je, moje pripombe temeljijo na parcialnem vpogledu v odnose med šolsko politiko Ministrstva za šolstvo in paradržavnih organov, ki izvajajo politiko vzgoje in izobraževanja v šolskem sistemu samem, in na natančnem vpogledu v funkcioniranje šole, ki jo vodim, in na težavah in napakah, ki jih vidim. Na čem temelji vaše videnje stanja v osnovnih in srednjih šolah? Težave so namreč v konkretnem, vsakodnevnem in parcialnem. Za novo belo knjigo pa tudi na konceptualnem. To je po vašem nastopanju jasno.
Vseeno, ko bo novembra novo zgodnjezimsko srečanje ravnateljic in ravnateljev, gotovo ga že pripravljajo ob vsej obilici birokratskega dela svetovalke in svetovalci na Ministrstvu za šolstvo in šport (in jih lahko vključite v svojo »statistiko«), imate priložnost, da kaj več poveste in razložite – no, uspeh ne bo prav velik, saj niste nikoli utemeljili, za kaj gre. Kot da je bela knjiga za vas pač vnaprej plačana knjiga, ki ima zagotovljen uspeh in ki bo postala obvezno čtivo. Vaša bela knjiga, pa čeprav je sam naziv takšnega temeljnega akta o nekem področju zavajajoč, bi vseeno potrebovala nekaj, kar ji poleg jasnih pričakovanj in vizije manjka – motivacijo javnosti, strokovne javnosti in tudi nekaj popularizacije, da nastaja. V javnost ne morete z »novimi sistemskimi in konceptualnimi« rešitvami, če ne poveste, zakaj in kakšne bodo. Mogoče bi se lahko zgledovali pri motivaciji javnosti za svojo novo belo knjigo pri knjigi o Harryju Potterju ali čem podobnem. Interesa pač niste vzbudili.
Kaj so množice znanstvenikov ugotovile v 14 empiričnih raziskavah (vse so brez dvoma že zaključene …), kaj je predlagalo dvanajst področnih skupin, ki so že pripravile sistemske rešitve, je najbrž tudi že znano, kakšne so bile pripombe 507 ravnateljev (mojih načelnih pripomb ne štejte v to, prosim), kako boste opravili presejanje in sintezo vsega gradiva, ki vam ga je nagrnilo dosedanje nedvomno obširno in po vaše zagotovo temeljito raziskovanje med 20.615 osebami (joj, joj). Naj vam namignem, da vpogled v en sam vaš anketni vprašalnik o stanju na šolah za starše o didaktiki in pedagogiki lahko izzove salve (po)smeha.
Ali lahko kdor koli kar koli prebere o novi beli knjigi na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport, ki to plačuje? Naj se nihče ne trudi – nič ne bo našel. Ali ima mogoče NSS odprto svojo stran o njej? Ali so rezultati silnih 14 raziskav objavljeni kjer koli? Odpovejmo se upanju – nikjer nič. Ministrstvo za šolstvo in šport razpolaga z velikanskim aparatom, z neomejeno informacijsko tehnologijo in sredstvi zanjo (to s pridom uporablja za nadzor nad šolami in posamezniki, učitelji in učenci, in produkcijo okrožnic ter samopromocije, kje vse je bil na primer minister ta teden, pa tudi za potrebne informacije prebivalstvu – koledarji, vpisi in še kaj) pa bi vam delček vsega odstopilo za vašo osnovno in nujno opredelitev, zakaj nova bela knjiga, kakšna je vizija razvoja šolstva na Slovenskem itd. Za začetek, preden bomo pred 1. aprilom naslednje leto že dobili v roke novo belo knjigo. Mogoče pa gre za kakšno presenečenje, kaj se ve.
Do takrat pa vaš pristop, ki ga imate za belo knjigo, daje vtis, da gre bolj za muharjenje ali površinsko imitacijo stroke (tako opevano akcijsko raziskovanje v pedagogiki, naj vas opomnim, ni dovolj) – če se kaj ujame, v redu, če se pa ne, potem pa itak nič ni. Ribe bomo tako ali tako (iz proračunskega denarja) kupili na poti domov.
In končno: lahko nas zanimajo tudi cena projekta nove bele knjige (vsota je sicer bila nekoč izrečena, pa gre za oceno, ki ima brez dvoma podoben značaj kakor cena slovenskega cestnega križa, preden je bila zasajena prva lopata) in zaslužki sodelujočih pri strašnih znanstvenih naporih. Ali bi objavili tudi to? Ko bomo vedeli tudi to, bom temu delu člančiča Država, slaba mati, dal podnaslov Država, dobra mati (za nekatere).
Pa lep tovariški pozdrav.
Dušan Merc, ravnatelj OŠ Prule, Ljubljana