pisma bralcev
Izjava AzD ob referendumu o družinskem zakoniku
Akademija za demokracijo
27. 01. 2012
Družinsko življenje v okviru neke skupnosti je temelj demokratičnega življenja. V življenju družin se zrcalijo vse vrednote in vsa problematika neke družbe. Bogastvo družinskih odnosov pripomore k rasti kooperativne izkušnje, ki je temeljni pogoj za neovirano rast in razvoj demokracije.
V Akademiji za demokracijo menimo, da je v Sloveniji še vedno prisotnega premalo spoštovanja do temeljnih vrednot, iz katerih raste skupno življenje. Premalo se zavedamo pomembnosti enakopravnosti med spoloma in s tem povezanega spoštovanja drugega; v iskanju mej tolerance do nasilja – tako verbalnega kakor fizičnega – smo prepogosto še vedno premalo odločni; primeri nespoštovanja drugačne spolne usmerjenosti kažejo na nezmožnost soočenja posameznikov ali skupin javnosti z razvojem družbene etike spoštovanja različnosti. Prepogosto se tudi soočamo s primeri nespoštovanja življenja kot vrednote – ko gre za odnos do pietete žrtev iz enega najbolj težavnih obdobij naše skupne zgodovine. V Sloveniji se žal tudi še ne zavedamo dovolj pomena javne diskusije, v kateri se s strokovnimi argumenti ter v spoštovanju sogovornika poskuša priti do soglasja o temeljnih zadevah demokratičnega razvoja.
Zaradi vsega omenjenega podaja Akademija za demokracijo naslednje stališče ob napovedanem referendumu o družinskem zakoniku:
Zakonodajni referendum je del zakonodajnega postopka. Poleg tega, da gre za korektiv posredni demokraciji, se od parlamentarnega zakonodajnega postopka razlikuje v dveh pomembnih okoliščinah. Prva je, da volivci v postopku referendumskega odločanja zakonskega besedila ne morejo spreminjati (beri: ga izboljševati), kakor je to mogoče v parlamentarnem delu zakonodajnega postopka, marveč lahko celotno zakonsko besedilo le potrdijo ali zavrnejo. Druga pomembna okoliščina pa je, da odločitev, ki je na referendumu sprejeta, državnemu zboru za eno leto prepoveduje sprejem zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev (25. člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi).
Če naj bo odločanje o referendumskem vprašanju racionalno, ga prav navedeni okoliščini odločilno soopredeljujeta. Enako velja za javno razpravo. Nalagata nam namreč, da se ne vprašamo, ali je zakon idealen, in tako tudi ne, ali in kje bi ga bilo mogoče izboljšati, marveč da se vprašamo, ali je zakonodajna rešitev kot celota boljša, ustreznejša kot doslejšnja pravna ureditev. Če je odgovor pritrdilen in če je zakon na referendumu potrjen, to ni ovira, da zakona v prihodnje (tudi v okviru enoletnega roka) ne bi bilo mogoče z novelo na šibkih mestih izboljšati. Če pa je zakon zavrnjen, pa je to, nasprotno, ovira, da bi se v to zakonodajno področje eno leto kakorkoli bistveno posegalo.
V Akademiji za demokracijo menimo, da je odgovor na prej zastavljeno odločilno vprašanje pritrdilen: menimo, da je predlagana zakonodajna rešitev boljša od dosedanje pravne ureditve in s tem primeren temelj za urejanje družinskih razmerij.
Razlogi, ki utemeljujejo to stališče, so naslednji:
Družinski zakonik na celovitejši način ureja področje družinskih razmerij. Zakon o zakonski zavezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) je bil sprejet pred 36 leti (Ur. l. SRS, št. 15/1976 ). V tem času je bil večkrat spremenjen, v njegove določbe je nekajkrat poseglo tudi ustavno sodišče, družinskopravna materija pa je bila tudi predmet urejanja z drugimi zakoni (kot so Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, Zakon o preprečevanju nasilja v družini ter Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo). Družinski zakonik sedaj to med seboj povezano zakonsko materijo pretežno ureja na enem mestu. Prednost takšnega pristopa ni zgolj v večji zakonodajni preglednosti, marveč predvsem v tem, da je mogoče na tak način v znatnejši meri zagotoviti načelo notranje povezanosti in celovitosti pravnega reda, kot podnačelu v okviru načela pravne države.
Družinski zakonik upošteva družbene spremembe, ki so nastale v času trajanja ZZZDR, upošteva dognanja teorije družinskega prava, ustavnopravne smeri, ki so se pokazale ob nekaterih odločitvah ustavnega sodišča, kakor tudi razvoj prava prek sodne prakse. Obenem se v dinamiki sprejemanja sprememb družinske zakonodaje zrcalijo tudi širše družbene spremembe in vrednote, ki vplivajo na percepcijo družinskega življenja, odnosov med spoloma ter istospolnih razmerij.
Te spremembe na boljše se odražajo npr. v konceptualno ustreznejšem pojmu starševske skrbi, ki nadomešča dosedanji institut roditeljske pravice. Z vidika pravice do sodnega varstva je ustreznejša tudi razmejitev pristojnosti med sodiščem in centri za socialno delo. Bolj (ali pa vsaj jasneje) kot doslej je izražena vloga otroka kot subjekta družinskopravnih postopkov. Zakonik tako med drugim predvideva tudi institut otrokovega zagovornika (186. člen), največji napredek pa je poglavje o ukrepih za varstvo koristi otroka (7. poglavje zakonika). Ureditev, ki je bila doslej razdrobljena in tudi v marsičem pomanjkljiva, je sedaj urejena celovito in pregledno. Pomembna je tudi sprememba na področju premoženjskih razmerij med zakoncema. Zakonik še vedno ohranja zakonit režim skupnega premoženja, ki ustreza tipskemu položaju, a hkrati v skladu z načelom avtonomije posameznikom dopušča tudi pogodbeni odstop od zakonitega premoženjskega režima. To so le nekatere – ne pa tudi edine – spremembe, zaradi katerih je po prepričanju Akademije za demokracijo ureditev po družinskem zakoniku ustreznejša od sedanje.
Nazadnje pa se Akademija za demokracijo opredeljuje še do tistih sprememb, ki so se v javni razpravi razgrnile kot nosilni protiargumenti za sprejem družinskega zakonika. Menimo, da je tudi ureditev pojma družine, istospolne skupnosti in posvojitve tako pravno kot vrednotno simbolno boljša in ustreznejša kot doslejšnja pravna ureditev.
Najprej menimo, da je pojem družine v zakoniku, ker gre za pravni akt, v prvi vrsti pravni pojem. Torej pojem, na katerega pravni red navezuje pravne posledice. Simbolni pomen, četudi ta velja za pomemben del državljanov, ne more prevladati nad pravnim pomenom zakonskega besedila. Pravne posledice (pravna ureditev razmerij) pa so ustavne le tedaj, če so v bistveno istovrstnih življenjskih primerih urejene na enak način. Življenjske skupnosti, ki so zajete v abstraktni določbi 2. člena Družinskega zakonika pod pojmom družine, so dejanska stvarnost. Različne tipe takšne dejanske stvarnosti lahko pravni red ureja različno le, če so zato podani stvarno utemeljeni razlogi. V Akademiji za demokracijo menimo, da družinski zakonik stvarno utemeljene razloge ustrezno upošteva. Tako npr. pri domnevi in priznanju očetovstva, kjer bi bila izenačitev pravne ureditve v istospolnih in heterospolnih skupnostih že evidentno v nasprotju z dejansko resnico, kakor pri ureditvi posvojitve, kjer velja splošno (načelno) pravilo, da sta posvojitelja lahko skupaj le raznospolna partnerja. Na drugih področjih (npr. na premoženjskem področju) takšnih stvarno utemeljenih razlogov ni.
Ureditev življenjske skupnosti dveh odraslih oseb v družinskem zakoniku je primer strpnosti do vseh. To, da sta istospolna in raznospolna skupnost poimenovani različno, a je – razen naziva in prej navedenih izjem – pravna ureditev za obe enaka, pomeni, da je na simbolni ravni priznana različnost (kar je dejstvo), na pravni ravni pa enakopravnost (ker različnost tu ni pravno relevantna).
Ureditev posvojitve sicer ni idealna, je pa boljša kot doslej. Njena bistvena odlika je, da ne izhaja iz pravice posvojiti otroka (ker takšne pravice ni in je tudi ne more biti), marveč izhaja iz položaja otroka brez staršev in njegovega sedaj pravno zavarovanega položaja do družinskega življenja. V Akademiji za demokracijo soglašamo z ureditvijo, v skladu s katero otroka brez staršev načeloma posvoji raznospolen par, kakor tudi z obema izjemama, ki sta določeni v drugem in tretjem odstavku 217. člena Družinskega zakonika. Obe izjemi sta utemeljeni izključno na načelu otrokove koristi, za prvo (posvojitev s strani partnerja partnerske ali zunajpartnerske – se pravi istospolne – skupnosti) pa velja tudi to, da se v tem primeru otrokov v bistvenih lastnostih enak dejanski položaj (v primerjavi z otrokom v raznospolni skupnosti) zgolj pravno izenači.
Akademija za demokracijo na podlagi predstavljenih strokovnih argumentov podpira družinski zakonik in se zavzema za strpno in argumentirano razpravo ter družbo, v kateri družbeno sobivanje med posamezniki in posameznicami, razdeljeno v številna področja javne in zasebne sfere, ne bo zamejeno z ideološkimi koordinatami, temveč bo izraz skupnega zaupanja v demokratično sobivanje vseh državljank in državljanov Republike Slovenije.
Akademija za demokracijo
zanjo dr. Lenart Škof
predsednik
Širi poglede
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
