pisma bralcev
Odziv na: Šola mora biti prijazna in zahtevna. Ne le eno ali drugo.
Kdo lahko piše razvojno- psihološke ocene učbenikov?
Ljubica Marjanovič Umek
07. 02. 2012
Odziv na pogovor z dr. Kristijanom Muskom Lešnikom Šola mora biti prijazna in zahtevna. Ne le eno ali drugo, ki je bil objavljen v Pogledih, 11. januarja 2012.
Ga. Ignacija J. Fridl je v desetem vprašanju pogovora, ki ga je opravila s Kristijanom Muskom Lešnikom, zapisala več neresničnih navedb, ki jih je povezala z mojim imenom in na katere se želim odzvati. Spraševalka piše: »Če presojam svoje področje, se mi zdi strokovno vprašljivo, da je tako rekoč vsa osnovnošolska berila pri eni založbi uredil isti avtor, pri kar nekaj od njih pa je bila recenzentka dr. Ljubica Marjanovič Umek, ki je obenem tudi ena od snovalk devetletke? Ali se nekdo samo zaradi tega, ker sodeluje pri prenovi osnovne šole, naenkrat lahko spozna že tudi na književno stroko in zato upravičeno sodeluje pri pripravi raznovrstnih učbenikov?« Ga. Fridl je namerno ali zaradi popolnega nepoznavanja problematike, o kateri sprašuje in o njej tudi izraža svoja stališča, naredila konstrukt o nepoznanem številu recenzij osnovnošolskih beril, ki naj bi jih jaz ocenila z vidika književne stroke, in to zgolj zato, ker sem bila »vpletena« v prenovo osnovne šole in sem si ob tem prilastila, kot kaže, njeno stroko. Če bi I. J. Fridl problematika res zanimala in vznemirjala (in ne imena ljudi), bi si zagotovo lahko pridobila moje razvojnopsihološke recenzije učbenikov in verjetno bi uspela razlikovati oceno z vidika književne in razvojnopsihološke stroke. Prav tako bi si lahko prebrala določila v Pravilniku o potrjevanju učbenikov, ki razvojnopsihološko recenzijo »narekujejo« za vse učbenike prvega triletja devetletke. In ko bi spraševalka morda le ugotovila, da so moje ocene razvojnopsihološke (to je vedno tudi posebej označeno na recenzentskem obrazcu, na katerem so med drugim napisane moje reference), bi mi verjetno težko očitala strokovno nekompetentnost. Ali pač? Že več kot dvanajst let sem redna profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, zadnji dve leti vodja Katedre za razvojno psihologijo. Habilitacijo s področja razvojne psihologije mi je podelila Univerza v Ljubljani, moja dela z navedenega področja pa so javno dostopna v bibliografiji raziskovalcev Cobiss in Sicris (gre za blizu 800 bibliografskih enot). Pričakujem preveč, če mislim, da bi si morala spraševalka, ki »skrbi« za svojo (književno) stroko in se zavzema za kritičnost presojanja, pridobiti podatke o strokovnosti posameznika, ki mu pripiše določene ne/kvalifikacije, saj bi jo morda to odvrnilo od iskanja takih in drugačnih nepreverjenih povezav. Torej ga. Fridl, ne spoznam se na književno stroko, spoznam pa se na razvojnopsihološko stroko in globoko upam, da ste se v vmesnem času v to lahko prepričali. Ker pa ste s svojim vprašanjem, »opremljenim« s stališčem o moji usposobljenosti, zavajali bralke in bralce, zahtevam javno opravičilo zaradi blatenje mojega imena.
Ljubica Marjanovič Umek
Širi poglede
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
