pisma bralcev
Odgovor Matjažu Žbontarju
Danijel Hočevar
10. 07. 2014
Matjaž Žbontar je v svojem pismu (Pogledi, 11. 6. 2014) izjavil vrsto neresnic, na katere moram odgovoriti.
Naj začnem na koncu: Skupščina filmskih producentov Zavoda AIPA (s polnim imenom Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, producentov in izvajalcev avdiovizualnih del Slovenije) me je na svoji seji dne 4. 4. 2013 izvolila za predsednika Skupščine filmskih producentov, Jožka Rutarja pa za podpredsednika Skupščine. Od 58 na skupščini prisotnih članov jih je zame glasovalo 47, za kandidata, ki ga je predlagal g. Žbontar, pa le 10. Za podpredsednika Jožka Rutarja je glasovalo 48 članov. Volitve so bile transparentne in demokratične, na njihov potek ni bilo nikakršnega ugovora.
Zavod AIPA je organizacija, katere glavni cilj in dejavnost sta kolektivno uveljavljanje in zaščita pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del. Organi Zavoda AIPA (med njimi tudi Svet zavoda, ki mu predsedujem) so odgovorni imetnikom pravic, nadzor nad delovanjem Zavoda AIPA pa opravlja Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. GIZ SNAVP ni imetnik pravic, so pa to produkcijske družbe, posamezni člani GIZ, ki javno oz. na organih, ki jih imajo na voljo znotraj Zavoda AIPA, niso nikoli izrazili kakršnegakoli nezadovoljstva nad delom Zavoda in njegovih organov, še posebej ne nad delitvijo sredstev.
Zavod AIPA opravlja delitve sredstev imetnikom pravic povsem primerljivo drugim kolektivnim organizacijam za zaščito avtorskih pravic v Evropi, v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah ter veljavnim Pravilnikom o delitvi nadomestil in avtorskih honorarjev. V lanskem letu je opravil tudi prvo delitev sredstev, zbranih iz kabelske retransmisije v letih 2010 in 2011. Zanimivo, da se g. Žbontarju ne zdi nenavadno ali nezakonito to, da je imela začasno dovoljenje za zbiranje in delitev pred Zavodom AIPA druga kolektivna organizacija, in to kar 11 let, pa ni bila opravljena nobena delitev in niso slovenski upravičenci (razen štirih (!) izbrancev) prejeli nobenih sredstev.
Navedba, da naj bi GIZ SNAVP (katerega člana po podatkih AJPES sta trenutno samo družbi, ki ju vodita g. Žbontar, predsednik GIZ, in g. Kregar, podpredsednik GIZ) združeval imetnike kar 80 odstotkov celotnega repertoarja slovenskih AV-del, pa je naravnost smešna in ne vzdrži resnega komentarja. Glede na večkrat ponovljeno neresnico g. Žbontarja prosim, naj s številkami utemelji pravilnost svoje trditve, saj le-to ne potrjujejo nobene baze oz. filmografije slovenske avdiovizualne ustvarjalnosti.
Izmišljene so tudi vse obtožbe, ki jih je g. Žbontar navedel glede domnevno nezakonitega ravnanja Zavoda Vertigo, katerega direktor sem. Vertigo je vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o sofinanciranju posameznih filmov, podpisanih s Slovenskim filmskim centrom (SFC), izpolnil v celoti. Dokončani so filmi, ki jih navaja in so nastali v produkciji Vertiga (Delo osvobaja, ki je prejel tudi številne nagrade doma in v tujini, Drugi oz. Ti mene nosiš, kot je končni naslov koprodukcijskega filma), SFC prejema poročila o prihodkih ter delež sredstev iz distribucije filma Gremo mi po svoje v skladu s pogodbo o sofinanciranju filma. Navedba, da naj bi letno poročilo SFC zamujalo zaradi zamude pri izvedbi revizije filma Gremo mi po svoje 2, je neresnična kar dvakrat, saj je bila revizija izvedena v zakonsko določenem šestmesečnem roku po dokončanju filma, kot to določa 15. člen Zakona o SFC (revizijsko poročilo je bilo pozitivno, se pravi, da niso bile ugotovljene nikakršne nepravilnosti), prav tako pa letno poročilo SFC in revizija posameznega projekta nista povezana. Tudi druga dva filma, ki ju navaja g. Žbontar in ju je (ko)produciral Emotionfilm, katerega odgovorna oseba nisem že 5 let, sta bodisi zaključena že vrsto let (dokumentarni film Transnacionala oz. Več krajev za vedno je bil nazadnje prikazan na RTV Slovenija lani poleti) bodisi potekajo postopki, ki bodo določili primerne pravne okvire odnosom med SFC in producentom, ki ga več ne zastopam.
V luči navedenega razumem delovanje g. Žbontarja samo kot kverulantstvo in karikaturo argumentirane strokovne debate v slovenskem avdiovizualnem prostoru. V nasprotju z g. Žbontarjem, ki ga poznam samo po tem, se osebno nerad spuščam v brezplodne javne polemike; raje sem ponosen na domače in mednarodne dosežke, ki so jih dosegli filmi, ki sem jih produciral. Mednje spadajo tako nagrade in udeležbe na najbolj prestižnih festivalih na svetu (Berlin, Benetke, Locarno, Toronto, Rotterdam, Sarajevo, Karlovi Vari, Moskva ...), kakor tudi distribucija teh filmov v svetu ter številna priznanja in gledanost, ki so jih isti filmi dosegli doma. Revolveraško obračunavanje z drugače mislečimi pa prepuščam g. Žbontarju.
Danijel Hočevar
Vertigo, Zavod za kulturne dejavnosti
Širi poglede
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
