pisma bralcev
Odziv na: Šola mora biti prijazna in zahtevna. Ne le eno ali drugo.
Odziv na navedbe Roka Kvaternika
Kristijan Musek Lešnik
08. 02. 2012
V prejšnji številki Pogledov je bil objavljen odgovor Založbe Rokus Klett (ZRK) na navedbe, ki sem jih podal v pogovoru za Poglede 11. januarja 2012. Čeprav se na besedila, kakršno je podpisal Rok Kvaternik, navadno ne odzivam, menim, da bi bil v danem primeru moj neodgovor lahko napačno razumljen kot prikimavanje nekaterim njegovim pavšalnim, neresničnim in žaljivim navedbam iz besedila. Zato vendarle nekaj pojasnil.
Kaj je v zvezi z mojim intervjujem zapisal Rok Kvaternik? Začel je takole: »Založba, ki sem jo vodil skoraj 20 let, je bila tako v novinarskem vprašanju kot tudi v odgovoru dr. Muska Lešnika označena kot manipulantka, zato se na prispevek odzivam z naslednjimi pojasnili.« – V resnici založba Rokus v intervjuju ni bila označena kot manipulantka. Govor je bil o posameznem dejanju, povezanem z enim od učbenikov te založbe, nikakor pa ne o založbi.
»ZRK je oktobra 2010 prejela nagrado za najboljši evropski učbenik, in sicer za učbenik za fiziko v 8. razredu z naslovom Zakaj se dogaja? Sile in energija.« – Omenjeni učbenik ni prejel nagrade za najboljši evropski učbenik. Prejel je srebrno priznanje, silver award, na natečaju Best European Schoolbooks Award – BESA.
»Navedba dr. Muska Lešnika, da založba v svojih sporočilih javnosti ni navedla resnične podlage za to izjavo, in terminologija o manipulaciji, ki jo dr. Musek Lešnik uporablja v opisu svojega pogleda na to, sta zavajajoči.« – V intervjuju sploh nisem omenjal nikakršnih sporočil za javnost založbe Rokus.
»Ob prejemu nagrade ZRK ni nikoli navajala, da je omenjeni učbenik za fiziko tekmoval med učbeniki za fiziko oz. da je to najboljši učbenik za fiziko v Evropi!« – Trditev mi podtika stvari – ker gre za odgovor na moj intervju, tega pač ne morem razumeti drugače –, ki jih nikdar nisem izrekel.
Rok Kvaternik v nadaljevanju piše: »Nedopustno je, da je dr. Musek Lešnik podal svojo izjavo, ne da bi se dodobra pozanimal, kako tekmovanje sploh poteka in kakšni so kriteriji ocenjevanja. V nadaljevanju bom razložil, za kakšno nagrado gre, kdo jo podeljuje in kakšni so kriteriji. Pri pojasnjevanju bom uporabil nekaj neprevedenih angleških nazivov, da bo moja obrazložitev jasnejša in da bo obenem povsem razvidna napačna interpretacija dr. Muska Lešnika.« In pozneje opiše postopek podeljevanja priznanj nagrad Best European Schoolbook Awards (BESA): »Komisija za ocenjevanje in podeljevanje BESA, ki jo sestavlja osem najuglednejših strokovnjakov in profesorjev s področja didaktike poučevanja v Evropi (Komisijo res sestavlja osem strokovnjakov. Ocena, da so to najuglednejši strokovnjaki in profesorji s področja didaktike poučevanja v Evropi, je subjektivna, predvsem pa napačna; več kot polovica njih se namreč strokovno ne ukvarja z didaktiko poučevanja.), ocenjuje učbenike v štirih kategorijah in na podlagi osmih osnovnih ter več dodatnih kriterijev, kot so na primer primernost starostni skupini (takšnega kriterija v resnici ni na seznamu kriterijev za ocenjevanje učbenikov na spletni strani BESA), preglednost, verodostojnost vsebine (tudi tega kriterija BESA ne navaja), stopnja atraktivnosti, zanimivosti podajanja snovi (tudi tega kriterija BESA ne navaja), prilagojenost starostni skupini (tudi tega kriterija BESA ne navaja), vključevanje učenca (tudi tega kriterija BESA ne navaja, so pa nekateri podobni – npr. interaktivnost, tako da gre morda za neposrečen prevod), socializacija (tudi tega kriterija BESA ne navaja) itn.«
V nadaljevanju Rok Kvaternik piše: »Organizatorji BESA vsako leto pošljejo razpis natečaja vsem šolskim založbam v območju EU. Vsako leto se nanj odzove približno 40 založb iz več kot 15 držav.« – Dokumenti BESA kažejo, da je prvo leto (2009) v natečaju sodelovalo približno 26 založb; v letu 2010 pa približno 18 založb. »Tako v posamezni kategoriji tekmuje približno 15 novih učbenikov iz različnih predmetnih področji.« – Ravno zato je interpretiranje nagrad BESA v smislu »najboljši učbeniki v Evropi« strokovno in etično najmanj sporno. Komisija, ki v posamezni kategoriji pregleda manj kot odstotek učbenikov iz evropskih držav, ne pregleduje najboljših učbenikov iz različnih držav, le tiste, ki jih na natečaj prijavijo posamezne založbe.
Še pozneje Rok Kvaternik zapiše: »Kot pa iz nobelovsko obarvanega intervjuja v Pogledih izhaja, mednarodna komisija, uredništva, strokovnjaki in avtorske ekipe iz več kot 20 držav dr. Musku Lešniku ne sežejo niti do kolen.« – V intervjuju nisem izrekel nobene vrednostne sodbe o delu članov mednarodne komisije, urednikov, strokovnjakov ali avtorjev učbenikov … pravzaprav jih nisem niti omenil. »Tako tudi ni težko ugotoviti, da iz tendencioznih vprašanj in odgovorov sledi, da je slovenska založba manipulantka in ima kot taka verjetno tako ali tako samo »zanič« učbenike.« – Pozoren bralec lahko iz intervjuja izlušči le moje mnenje, da so bile interpretacije nagrade, ki jo je prejel eden od učbenikov založbe Rokus, pretirane. Nikakršnega govora o kakovosti ni in ničesar, kar bi napeljevalo na presojanje o kakovosti tega učbenika – o kateri, mimogrede, v moji zadnji knjigi izrazim visoko mnenje – kaj šele o kakovosti drugih učbenikov založbe Rokus.
Rok Kvaternik piše tudi: »V očitni strokovni avtizem dr. Muska Lešnika (kot ga pač opisuje sam) se ne mislim spuščati.« – Da sem kjer koli opisoval svoj strokovni avtizem, je seveda grobo podtikanje. Glede na to, da poizvedba v googlu da le en zadetek, lahko sklepam le, da si je besedno zvezo »strokovni avtizem« Rok Kvaternik izmislil posebej zame, predvidevam da za žaljenje mojega strokovnega dela in osebne integritete. »Prepuščam stroki, da odgovori njemu in novinarki. Se pa čudim, da se glede bralne pismenosti, ki je padla ravno v letih uveljavljanja učbeniških skladov, strokovnjak tega kova nič ne zamisli.« – Rok Kvaternik se čudi po nepotrebnem. Vprašanju padca bralne pismenosti je celo namenjen velik del mojih zadnjih dveh knjig. Da sem se zamislil nad padcem bralne pismenosti v letih uveljavljanja učbeniških skladov, pa lahko razbere tudi kdorkoli, ki je moj intervju v Pogledih prebral v celoti.
Proti koncu Rok Kvaternik piše še: »Hkrati tudi nima smisla zgubljati besed o delovnih zvezkih, ki so čisto umetno ustvarjen tabu. Posledica demoniziranja delovnih zvezkov v zadnjem desetletju pa je dejstvo, da se več kot dve tretjini slovenskih otrok uči iz 6 let rabljenih učbenikov brez kakršnegakoli delovnega zvezka. Si predstavljate učbenik za kemijo ali fiziko, v katerega se ne sme pisati, in navaden zvezek? Tu smo!« – Ta del besedila nima nikakršne podlage v mojem intervjuju, v katerem sem izjavil: »Nič nimam proti delovnim zvezkom. So lahko koristni učni pripomočki. Vendar z zmerno rabo in uravnoteženi z drugimi učnimi dejavnostmi.« In nadaljeval z osebnim mnenjem: »Današnjo prenasičenost šol z delovnimi zvezki pa razumem kot eno od večjih stranpoti sedanje devetletke.« Roku Kvaterniku ne odrekam pravice, da argumentirano obračunava z »demonizatorji« delovnih zvezkov. Vendar pa je njegova trditev, da se več kot dve tretjini slovenskih otrok učita brez kakršnegakoli delovnega zvezka, daleč od resnega argumenta.
Rok Kvaternik svoje besedilo konča takole: »Ker nikjer nismo trdili, da je nagrajeni najboljši evropski učbenik (kot je prevod imena nagrade) za fiziko najboljši med vsemi učbeniki za fiziko v Evropi, zahtevamo od časopisa in od dr. Muska Lešnika javno opravičilo.«
Spoštovani Rok Kvaternik. Ne bom se opravičil. Nimam se za kaj. Prvič: v mojem intervjuju nikjer nisem pripisal založbi Rokus trditve, da je nagrajeni učbenik za fiziko najboljši med vsemi učbeniki za fiziko v Evropi. In drugič: tudi če bi kadarkoli napisal kaj takšnega, bi se pri tem kvečjemu skliceval na trditev: »Mi smo pač za učbenik za fiziko dobili srebrno nagrado v Frankfurtu, kot najboljši evropski učbenik.« Te besede je 10. maja 2011 na Radiu Slovenija izrekel … Rok Kvaternik.
Po moji presoji je v odzivu založbe Rokus in Roka Kvaternika (katerega velik del nima nikakršne zveze z mojim intervjujem) nekaj čez trideset neresnic, podtikanj in žaljivih navedb. Če bi mi bilo do šale, bi to ocenil kot zavidljiv dosežek za tako kratko besedilo. Pa mi ni. Zato odziv založbe Rokus na moj intervju razumem kot nespreten poskus blatenja moje osebne in strokovne integritete in kot poskus preprečevanja kritičnega raziskovanja za javnost pomembnih informacij s strani založbe in njenega ustanovitelja, ki je obenem predstavnik velike mednarodne korporacije.
Odgovor založbe Rokus in Roka Kvaternika v ničemer ne zanika bistva mojega mnenja, da je namreč interpretiranje srebrne nagrade na natečaju, v katerem je sodelovalo manj kot 20 učbenikov (v kategoriji) in med temi le dva učbenika za fiziko, z besedami »Mi smo pač za učbenik za fiziko dobili srebrno nagrado v Frankfurtu, kot najboljši evropski učbenik« nekritično. To je bila in ostaja edina poanta tistega dela intervjuja, ki jih je očitno zmotil.
Odgovor založbe Rokus obsega še marsikaj, česar nisem posebej omenil, ker ocenjujem, da gre bolj kot za stališča, ki bi jih izzval moj intervju, za promocijo založbe in hvalnice njenim uspehom. Iz besedila sem povzel odlomke, ki se najbolj nanašajo na moj intervju. Z deli besedila, ki niso povezani z njim, ne želim polemizirati. O žaljivih tonih Roka Kvaternika ter o besednih zvezah, kot so »nobelovsko obarvan intervju« ali »strokovni avtizem dr. Muska Lešnika«, pa seveda menim, da ni vredno izgubljati besed. Tako kot ne nameravam več izgubljati časa in besed za nadaljnje razjasnjevanje popolnoma nepotrebnega in z moje strani z ničemer izzvanega zapleta.
P. S.: Pri vsej zgodbi me najbolj čudi, da o Rokusovem učbeniku , ki ga omenja Rok Kvaternik, nikjer in nikdar nisem rekel ali zapisal nič drugega kot pohval. V svoji knjigi sem celo jasno zapisal: »Prepričan sem, da je učbenik za fiziko, ki je pred poletjem 2011 razburil slovensko javnost, primerljiv z najboljšimi evropskimi učbeniki.« Pa tudi: »Vsak slovenski učbenik, ki prejme mednarodno nagrado, si zasluži priznanje in čestitke.« Kritičen sem bil le do nekaterih ravnanj založbe, ki nimajo zveze s samim učbenikom in njegovo kakovostjo, in sem jih do odgovora založbe in Roka Kvaternika razumel bolj kot nespretne in nerodne primere, kot sistematičen modus operandi založbe in njenih odločevalcev.
Kristijan Musek Lešnik
Širi poglede
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
