pisma bralcev
Ženja Leiler, odgovorna urednica Pogledov, in Boštjan Tadel, pomočnik odgovorne urednice Pogledov
Zvone Šedlbauer
25. 08. 2010
Spoštovana kolega,
pred meseci sem z veseljem postal naročnik vajinega štirinajstdnevnika za umetnost, kulturo in družbo. Menil sem, da bom kot bralec in tudi kot dejaven gledališčnik s tem obetavnim časopisom deležen rezultatov objektivnega kritiškega pokrivanja celotnega gledališkega dogajanja v Sloveniji in morda še kje drugje. Vedoč, da je obsežno produkcijo slovenskega gledališkega prostora težko v celoti slediti, kaj šele vrednotiti, sem se sam pri sebi strpno zdiscipliniral in pomislil, da bo selekcija za kritiko primernih uprizoritev gotovo vajin največji problem. Vas, gospa Leilerjeva, namreč poznam po zares pronicljivi in načelni kulturni publicistiki, vi, g. Tadel, pa ste bili moj prizadevni študent režije, pa sem zato mislil, bosta že znala ločiti pleve od zrnja.
Ne morem razumeti, zakaj so tri moje uprizoritve letošnje gledališke sezone: E. Schmitt, Mali zakonski zločini (27. november 2009, MGL), K. Muck, Vehikel (9. april 2010 SNG, Mala Drama) in P. Marivaux, Otok sužnjev (20. maj 2010, SNG Nova Gorica), izpadle iz vaše domnevne uredniške selekcije. Gre namreč za tri na Slovenskem krstno uprizorjena dela, od teh je eno (Muckov Vehikel) izjemno zanimiva slovenska dramska noviteta. Niti besedice torej o navedenih treh uprizoritvah v vseh osmih oziroma devetih številkah.
Od številke do številke štirinajstdnevnika sem zbegan čakal in tuhtal, kaj se dogaja, in v meni je dozorela odločitev, da preprosto prekinem naročniško razmerje z vašim časopisom. Ker sem užaljen? Ne! Zakaj pa potem? Ker je primer bojkotiranja nedolžno neopazen (a hkrati perverzno potuhnjen) dokaz, da vašemu časopisu ne gre (iskreno) za tri pomembne kategorije evropske civilizacijske in kulturne biti, ki se bleščijo v vašem naslovu – za umetnost, za kulturo in za družbo. Vse navedene tri kategorije so globoko navzoče v mojih treh uprizoritvah oziroma v tekstovnih predlogah zanje, a vojska vaših kritičark in kritikov, seminaristk in seminaristov Oddelka za dramaturgijo na AGRFT in starih bajt Oddelka za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani je ne more (ne zna) zaznati. Če bi jim s trendi signali mežikal in mahal, bi se morda zganili. A zdaj je pač tako, da je tako umetnost, ki problematizira, najbolje obiti, kulturo, ki teži, raje prezreti, družbo, ki se angažira, zignorirati. Štirinajstdnevnik piše le o pojavih, ki so danes »in«. Priznava oziroma obravnava le eno kulturo ali le njeno polovico. Zato mislim, da se ne motim, ko trdim, da smo na pragu estetskega rasizma in vaši Pogledi so, žal, njegovi glasniki.
Zvone Šedlbauer, gledališki režiser
Širi poglede
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
