Tiskana izdaja
Pogledi, let. 2, št. 20
NA NASLOVNICI: Prizor iz filma Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine Mirana Zupaniča, v katerem v vlogi šestdesetletnega odpuščenega varilca, ki vzame razredni boj v svoje roke, ponovno blesti igralec Vlado Novak. Film je bil premierno prikazan na letošnjem Festivalu slovenskega filma, ki se je odvijal konec septembra v Portorožu. (Foto Marko Kočevar)
Arhiv celotne številke: PDF
Iz vsebine
ZVON
Tomas Tranströmer, Nobelov nagrajenec za literaturo
Za Aleša Štegra pomeni letošnja Nobelova nagrada za literaturo priznanje Akademije pesniški besedi kot taki, poeziji brez vsake prtljage dodatnega piarovskega cirkusa. »Nagrada Tomasu ni le končno spet nagrada za liriko, marveč predvsem nagrada specifični poeziji in pesniški filozofiji, ki ne stavi na spektakel, ognjemete, revolucionarne cezure, programe in revolucionarne prevale v literarni zgodovini, marveč se skromno zaveda svojih notranjih meja in si uspešno prizadeva za njihovo preseganje.«
Hoffmannove pripovedke in Hlapci
V mariborsko-japonski koprodukciji Offenbachovim Hoffmannovim pripovedkam ne scensko ne pevsko niso bili kos, reševali so jih domača zbor in orkester ter slovenski dirigent. V Novi Gorici pa so Cankarjeve Hlapce vzeli zelo zares, niso pa se vprašali, ali niso njegovi junaki za današnji čas le nekoliko poenostavljeni.
Od presežkov do stanja šoka
Kljub nezavidljivim razmeram na področju sistemske nacionalne kinematografije je slovenski film, kot je pokazal letošnji festival, v spodobni kondiciji. A to še ni razlog za optimizem. Zakaj?
Aleksandrinke in njihovi otroci s Petrička
Aleksandrinke Metoda Pevca so najbolj ganljiv izdelek slovenske dokumentarne kinematografije od Otrok s Petrička (2007) Mirana Zupaniča naprej. Razumljivo, saj so v ospredje spet postavljene zgodbe zapuščenih otrok: onih, ki so jih aleksandrinke pustile v domovini, in njihovih varovancev v Egiptu, ki lastnih staršev pravzaprav niso poznali.
Slovenski zgodovinski atlas
Da so le redke znanstvene publikacije deležne tolikšne pozornosti javnosti kot zgodovinske knjige, je bilo v zadnjem času potrjeno vsaj dvakrat. Prvič, ko je svojo zadnjo monografijo o Titu predstavljal zgodovinar Jože Pirjevec, nekaj mesecev pozneje pa gneča ni bila nič manjša ob predstavitvi dolgo pričakovanega Slovenskega zgodovinskega atlasa.
Društvo vseh jezikov
Ko Temeljni akt Društva slovenskih pisateljev ukinja jezik kot osnovno razločevalno merilo slovenskega pisatelja in kot enakovrednega so-postavlja geografski vidik, po mnenju Aleša Bergerja pristaja – tudi – na poljubnost, naključnost in pretočnost dela članstva.
Kultura ni izključna značilnost človeške vrste
Malo katero znanstveno raziskovanje pritegne toliko bralcev kot nova vednost o evoluciji človeka in o osupljivih sposobnostih drugih živalskih vrst, za katere smo si (vsaj na Zahodu) umišljali, da jih ima le homo sapiens. O tem govori tudi knjiga Williama C. McGrewa Kulturni šimpanz, ki smo jo pred kratkim dobili v slovenskem prevodu.
Kako se to ne bi smelo zgoditi
Omnibus Neke druge zgodbe je združil pet režiserk iz prostora bivše Jugoslavije, ki so posnele filme na intrigantno temo nosečnosti, materinstva in rojstva novega življenja v vseh možnih pogledih tega eksistencialnega fenomena.
Rituali jezika v ruskem kostumu
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sta bili uprizorjeni dramski besedili dveh sodobnih ruskih dramatikov, ki pomembno zaznamujeta rusko gledališko sceno. Gre za Kisik Ivana Viripajeva in Ptičeslovje Aleksandra Stroganova. Za kakšna avtorja gre in kaj se je pravzaprav dogajalo z rusko dramatiko od razpada Sovjetske zveze?
PROBLEMI
Sodobno slovensko gledališče – s čim se ukvarja, koga (ne) nagovarja
Je gledališče v Sloveniji še prostor, kjer se zastavljajo temeljna vprašanja družbe in vloge posameznika v njej, se v pogovorih z nekaterimi najvidnejšimi gledališkimi osebnostmi sprašuje novinarka Agata Tomažič, kritičarka mlajše generacije Katja Čičigoj predstavlja stališča mlajše generacije dramskih piscev, ki se le počasi uveljavlja, in si zastavlja vprašanje o tem, kdo (ali kaj) zapira vrata resnični politični akciji v slovenskem gledališču, mlada publicistka, dramaturginja in performerka Andreja Kopač pa se je lotila problemov, ki so v precejšnji meri podobni za etablirane in za novoustanovljene institucije: »Vse odločitve se stekajo skozi eno in isto finančno sito.«
RAZGLEDI
Vojko Strahovnik – Bojan Žalec: Človek, morala in umetnost
Matej Krajnc – Keith Richards: Življenje
DIALOGI
Angel pozabe je postal moja pripoved
Pogovor s pisateljico Majo Haderlap
Še vedno vihar na nikogaršnji zemlji
Kaj imata skupnega roman Angel pozabe Maje Haderlap in pravkar na Dunaju primerno uprizorjeno dramsko besedilo Petra Handkeja Še vedno vihar
KRITIKA
KNJIGA: Miha Remec: Mitrejin koder (Ana Geršak)
KNJIGA: Peter Kolšek: Tropi in tropine (Barbara Jurša)
KNJIGA: Še preden se je začel svet (Katja Čičigoj)
KINO: Namišljene ljubezni (Špela Barlič)
KINO: Deviški ples smrti (Denis Valič)
ODER: Maksim Gorki: Malomeščani (Vesna Jurca Tadel)
ODER: Gala večer baletnih koreografij (Tina Šrot)
KONCERT: Vokalni 1 (Stanislav Koblar)
KONCERT: Modri 1 (Stanislav Koblar)
AMPAK
Kustos Moderne galerije Marko Jenko se odziva na članek Vladimirja P. Štefaneca Moja, tvoja, naša zgodovina (Pogledi, 14. 9. 2011)
BESEDA
Vojko Flegar: Voljni pomagači ugrabiteljev (pravne) države