Tiskana izdaja
Pogledi, let. 3, št. 19
Arhiv celotne številke: PDF
Iz vsebine
ZVON
Ime česa je slovenski film?
Za vsakega festivalskega poročevalca ni skoraj nič slajšega od dejstva, da odhaja s festivala s čim več filmi v glavi, ob spremljanju katerih je užival, po ogledu pa o njih navdušeno in strastno razpravljal. Še zlasti, če katerega od takšnih filmov vidi v samem izteku festivala, pri katerem je, za začetek, sporno že to, kako se imenuje – namreč festival. Če festival seveda jemljemo dobesedno – kot praznovanje. V tem primeru praznovanje filma. O filmih, predvajanih na letošnjem Festivalu slovenskega filma v Portorožu, piše Ženja Leiler.
Iskanje ravnovesja med politiko in estetiko
Danes smo, predvsem v kontekstu avtorske produkcije, priča nekakšnemu revivalu političnega filma. Cineast, ki je v deželi filmskega konservativizma in konformizma že pred leti ponudil novo paradigmo političnega filma, je Travis Wilkerson. Z njim se je ob njegovem nedavnem obisku Slovenske kinoteke pogovarjal Denis Valič.
Otvoritev sezone v Slovenskem narodnem gledališču Maribor
Opera in Drama sta v zaporednih večerih otvorili sezono in v obeh primerih poskušali klasiko transponirati v naš čas: prva s povsem sodobno postavitvijo Verdija, druga – s kar dvema koproducentoma – pa z umestitvijo Jančarjevega zavoda Svoboda osvobaja v neznan kraj in čas. Veliki briljantni valček si je ogledala Vesna Jurca Tadel, opero Rigoletto pa Stanislav Koblar.
Za tiste, ki tarnajo o prihodnosti humanistike
Pred poletjem smo na knjižne police dobili izzivalno knjigo, ki bralca z lucidno mislijo povleče v vrtinec prevpraševanj o tem, kam gremo v današnjem netransparentnem in kriznem času, ki smo mu navajeni reči kar kaos. O Epštejnovi knjigi Znak_vrzeli piše Miha Javornik.
Korupcija in diamanti so večni
Veleposlanik je film o korupciji, neokolonializmu, o univerzalnosti človeškega pohlepa in predsodkih, ki so trdno zakoreninjeni in imajo v sebi vedno kanček resnice. Predvsem pa so, kadar so pritirani do skrajnosti, zanesljiv vir smeha. Kot ugotavlja Agata Tomažič, bi bil veleposlanik vrhunski komični lik, če ne bi bil film o njem pravzaprav dokumentarec in zelo verodostojno ogledalo družbe v eni od sodobnih afriških držav, najbrž niti ne le v Centralnoafriški republiki.
Obstaja več kot ena pot
So razstave, ki se na aktualna dogajanja in razmerja v svetu (v tem primeru na »arabsko pomlad« in zaostrovanje odnosov med Zahodom in Iranom) odzivajo dovolj hitro in relevantno, a ni jih prav veliko. Razstava Sistemi in ornamenti v MGLC je po mnenju Vladimirja P. Štefaneca gotovo ena od njih, med njene poglavitne kvalitete pa sodi preseganje stereotipov, povezanih z bližnjevzhodno in iransko družbo in kulturo.
PROBLEMI
Zakaj ni resne debate o resnih stvareh?
Nobenega dvoma ni o velikih težavah, v katere sta zabredli slovenska država in družba. Presenetljivo ter pesimizem vzbujajoče je, da razen vedno bolj katastrofalnih prognoz praktično ni zaslediti tehtnejših razprav ne o vzrokih težav ne o možnih scenarijih za njihovo odpravo ter za vzpostavitev razmer, v katerih bi lahko začeli graditi na bolj zdravih temeljih.
V marsičem primerljiva osemdeseta so politično zaznamovala alternativna (sprva predvsem) kulturna gibanja, zbrana okrog Radia Študent, Problemov, Nove revije in Mladine. O tem, zakaj današnji mediji nimajo podobne odmevnosti, smo se na okrogli mizi Pogledov v Trubarjevi hiši literature pogovarjali konec septembra. Svoje debatne prispevke so za objavo dopolnili dr. Dimitrij Rupel, eden pobudnikov in urednikov Nove revije, Urban Vovk, nekdanji urednik Literature, ki je v začetku devetdesetih nastala po odcepitvi od Problemov, ter kolega iz najmlajše generacije Dijana Matković, prva urednica Airbeletrine, in Miha Kosovel, urednik novejše revije Razpotja, ki jo tri leta izdaja Društvo humanistov Goriške.
RAZGLEDI
Drago Bajt – Leksikon mariborske družbe in kulture po letu 1945
Manca G. Renko – Robert Musil: Zgodbe, ki to niso
Goran Č. Potočnik – Alenka Zupančič Žerdin: Seksualno in ontologija
KRITIKA
KNJIGA: Jurij Hudolin: Na Kolodvorski ulici nič novega (Blaž Zabel)
KNJIGA: Erica Debeljak Johnson: Antifa cona (Tina Vrščaj)
KINO: Šanghaj, r. Marko Naberšnik (Denis Valič)
KINO: Otroci z gore Napf, r. Alice Schmid (Špela Barlič)
ODER: Smrt kadi moje cigare, r. Ivana Djilas (Jure Potokar)
ODER: Stravinski, k. K. Aleksova, G. Balanchine, J. Kylián (Tina Šrot)
ODER: Ogoljufani sodnik, r. Yulia Roschina (Stanislav Koblar)
RAZSTAVA: Zvonko Čoh in Milan Erič: Nekaj na papir (Ksenija Berk)
BESEDA
Tomaž Grušovnik: Prihodnost vednosti
NASLOVNICA
Ime česa je slovenski film?
»Kaj pa je ime? To, čemur roža pravimo,
dišalo prav tako lepo bi z imenom drugim.«
Shakespeare, Romeo in Julija
Foto Mavric Pivk