Tiskana izdaja
Pogledi, let. 3, št. 2
NA NASLOVNICI: Detajl iz uprizoritve Črnih mask Marija Kogoja pod dirigentskim vodstvom Uroša Lajovica in v režiji Janeza Burgerja, katere primera je bila 15. januarja 2012 na velikem odru SNG Maribor. Foto Tadej Regent.
Arhiv celotne številke: PDF
Iz vsebine
EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE – MARIBOR 2012
Robert Perišić: Sovražnik nikoli ne spi? Nič več – danes dremucka!
Thomas Hylland Eriksen: Zakaj so geji tako odvratni?
ZVON
Še vedno nerazrešena uganka Črnih mask
Verjetno Josip Vidmar v dvajsetih letih preteklega stoletja sprva ni načrtoval, da bo njegov prevod že takrat obskurne ruske igre iz leta 1908 postal predloga za opero, ki že skoraj stoletje velja za vrh slovenske glasbe. Pa čeprav je bila uprizorjena le štirikrat in le ena izvedba velja za uspelo.
Gangsteriada v Cankarjevem domu
Čeprav je Bertolt Brecht svojo zlahka prepoznavno zgodbo o Hitlerju Ustavljivi vzpon Artura Uia zapakiral v gangstersko preobleko, menda da bi jo tako približal ameriškemu občinstvu, je s tem hkrati – kot se je izkazalo – omogočil, da se njeno sporočilo zlahka prenese v kak drug čas.
Filmski glas generacije osemdesetih
Generacija, rojena okrog leta 1980, se lahko režiserju Nejcu Gazvodi in njegovemu filmu Izlet zahvali za doslej najbolj učinkovito filmsko upodobitev svojega občutenja sveta. Končno se je našel nekdo, ki je glasu te generacije našel tudi filmski odmev in pokazal, kako je videti svet s te tesnobne perspektive.
Nisem kameleon, da bi pri sedeminsedemdesetih nehal biti avantgardist
Z Vinkom Globokarjem smo se pogovarjali po njegovem predavanju Jezik in literatura v glasbeni kompoziciji, ki ga je imel ob koncu lanskega leta v Cankarjevem domu v ciklu predavanj Literatura in glasba. Spraševali smo predvsem o njegovih pogledih na sodobno umetnost.
Neusklajenost zvoka in slike
Čepki za ušesa, ki jih je občinstvo našlo na sedežih Unionske dvorane v Mariboru, kjer so uprizorili Placebo ali Komu potok solz ne lije Karmine Šilec, so se zdeli duhovita poteza. Uporabil jih seveda ni nihče, in v resnici bi bilo zvočnemu delu »scenskega koncerta v štirinajstih slikah« krivično očitati takšne spodrsljaje, da bi si pred njimi morali mašiti ušesa.
Pričevanje očesa stoletja
V Kunst Haus Wien, delujoči v Hundertwasserjevi zgradbi ob Donavskem kanalu, je na ogled soliden izbor iz dela Henrija Cartier-Bressona, morda najbolj cenjenega fotografa 20. stoletja. Razstava Kompas v očesu predstavlja čez dvesto njegovih fotografij in se osredotoča na prizore iz Amerike, Indije in Sovjetske zveze.
Dan v življenju povprečnega geta
Prazen pecljati kozarec, odložen na marmornat podstavek, je edino, kar je ostalo za obiskovalci odprtja fotografske razstave v preddverju NLB na Trgu republike v Ljubljani. Žvenketanje steklovine, potočki vina iz buteljk, prijateljsko pozdravljanje in ošvrki razstavljenih fotografij so nepogrešljive sestavine takšnih prireditev. Njihovi udeleženci praviloma živijo v svetu, ki s tistim, ki ga je v objektiv svojega fotoaparata lovila italijanska fotografinja Norma Rossetti, nima nič skupnega.
Vrnitev delavskega razreda
Čeprav je sodeloval z nekaterimi velikimi imeni avtorskega filma, kot so Claude Chabrol, Patrice Laconte, Agnieszka Holland in François Ozon, pa francoski igralec André Wilms svojega poklica nima najbolj v čislih. Pravi celo, da v sodobnem filmu vztraja le zaradi enega samega cineasta – »finskega čudaka« Akija Kaurismäkija, čigar film Le Havre, v katerem Wilms igra protagonista, si je sedaj mogoče ogledati tudi pri nas.
Slikar na milanskem dvoru
Slikarska zapuščina Leonarda da Vincija ni ravno obsežna, zanesljivo mu je pripisanih le 15 slik, ki so razpršene po številnih zbirkah na različnih koncih sveta, občasne nove atribucije ali restavratorski posegi na že znanih delih pa le še utrjujejo umetnikov mitski položaj. Zato je vsaka razstava, za katero prireditelji uspejo zbrati vsaj polovico mojstrovega slikarskega fonda, izjemen dogodek. To seveda velja tudi za sedanjo predstavitev Leonarda kot slikarja na milanskem dvoru, ki je na ogled v londonski Narodni galeriji.
Stendap komedija na Slovenskem
Kultura javnega, odrskega pripovedovanja šaljivih zgodb in tračev je stara dobrih dvesto let in izhaja iz Velike Britanije. Velik razvoj je doživela predvsem s pohodom televizije v ZDA v drugi polovici 20. stoletja, njenemu globalnemu razmahu pa je botroval svetovni splet. Pri nas se je udomačila v zadnjem desetletju.
PROBLEMI
Oblikovanje – med estetiko in industrijo
Oblikovanje se zadnja leta uvršča med »kreativne industrije«, se pravi med dejavnosti, ki združujejo posel in navdih, funkcionalnost in estetiko, domišljijo in znanje. Ob 60-letnici Društva oblikovalcev Slovenije podpredsednik upravnega odbora Društva Jurij Dobrila piše o medsebojnem razvojnem nadgrajevanju industrije in oblikovanja, posledično pa o družbenem bogastvu v času od ustanovitve Društva leta 1951 do danes. O izzivih današnjega časa pa se je Bojana Leskovar pogovarjala s predsednico strokovnega sveta Društva Majo Gspan ter z avtorjem knjige o oblikovalski etiki Odločitev za odgovornost Sašem Urukalom.
RAZGLEDI
Anej Korsika – Srečo Dragoš [et al.]: Neosocialna Slovenija
Zvonko Bergant – Dušan Štrus: Drugi dom parlamenta
Katja Perat – Boštjan Videmšek: Vojna terorja
Manca G. Renko – Antal Szerb: Potnik in mesečina
KRITIKA
KNJIGA: Aleš Čar: O znosnosti (Tina Vrščaj)
KNJIGA: Nataša Kramberger, Jana Kocjan: Kaki vojaki (Gabriela Babnik)
KNJIGA: Nora Iuga: Deklica s tisoč gubami (Mojca Kirbiš)
KINO: Zaklonišče, r. Jeff Nichols (Špela Barlič)
KINO: Sneg na Kilimandžaru, r. Robert Guédiguian (Denis Valič)
ODER: Mit. Avtorja in plesalca Nastja Bremec in Michal Rynia (Tina Šrot)
AMPAK: Založba Rokus Klett odgovarja na navedbe, ki jih je dr. Kristijan Musek Lešnik podal v intervjuju Šola mora biti prijazna in zahtevna. Ne le eno ali drugo (Pogledi, 11. 1. 2012), Aleksander Bassin se odziva na pogovor z Metko Krašovec (Pogledi, 11. 1. 2012), objavljamo pa tudi Izjavo Akademije za demokracijo ob napovedanem referendumu o družinskem zakoniku.
BESEDA
Andraž Teršek: Smo lahko vsi geji?