Tiskana izdaja
28. november 2012
Pogledi, let. 3, št. 22
NA NASLOVNICI
Prizor iz novega slovenskega igranega celovečernega filma, prvenca Martina Turka Nahrani me z besedami, v katerem sta v glavnih vlogah zaigrala Sebastijan in Boris Cavazza. Foto Bela film
Arhiv celotne številke: PDF
ZVON
Mlada talenta z Liffa
Celovečerna prvenca Olma Omerzuja in Maje Miloš, Mlada noč in Klip, sta bila gotovo med prijetnejšimi presenečenji tekmovalne sekcije Perspektiv na letošnjem Liffu. Klip je na koncu prejel nagrado za najboljši film, Mlada noč pa je že na sporedu v ljubljanskem Kinodvoru. Dva razloga za dva pogovora. Z Majo Miloš se je pogovarjal Denis Valič, z Olmom Omerzujem pa Špela Barlič.
Smrt, ki se kratkočasi na Koroškem
Roman Angel pozabe (Engel des Vergessens) Maje Haderlap je bil od izida v nemškem jeziku leta 2011 že večkrat ponatisnjen in ovenčan s prestižnimi nagradami. Lahko ga berete kot politični roman, kot pričevanje o zgodovini ali kot avtoričin življenjepis. A predvsem in bolj od vsega tega, piše Tina Vrščaj, je Slovenka z avstrijske Koroške napisala močan, ganljiv in poetični besedi zavezan roman, ki mu tudi v umetniškem smislu uspe tisto, kar je najtežje – osrečiti in zadovoljiti najzahtevnejše bralce, ki od leposlovja pričakujejo … točno to.
Izmuzljivo, a premišljeno in skladno
Čeprav smo Martina Turka pogosto predstavljali kot enega največjih talentov slovenskega filma, je premiera njegovega celovečernega prvenca Nahrani me z besedami na letošnjem portoroškem Festivalu slovenskega filma minila skoraj neopaženo. Ni ga bilo ne med zmagovalci ne med poraženci festivala. O njem se skorajda ni govorilo. Lahko bi celo rekli, da se mu je zgodilo tisto najhujše: končal je v limbu, ne zaničevan ne hvaljen, pač pa nekako – pozabljen. Na vprašanje zakaj, poskuša odgovoriti Denis Valič.
Odsev svoje dobe
Otroci in živali veljajo za najhvaležnejše fotografske motive, bili naj bi »spontani«, »naravni«, »prisrčni« in ljudje jih radi gledajo. Razstava otroških portretov iz arhiva Muzeja novejše zgodovine Slovenije pokaže, da je tak pogled seveda stereotipen, saj so portreti otrok pogosto še bolj zgovorni od portretov odraslih. Ogledal si jo je Vladimir P. Štefanec.
Biti Georges Feydeau
Hrvaški gledališki režiser Oliver Frljić je že drugič gostoval v Slovenskem mladinskem gledališču. Tokrat je postavil sicer enega skromnejših tekstov slovitega francoskega dramatika Georgesa Feydeauja Klistirajmo Srčka! in ga zasnoval kot dva projekta za dve ločeni občinstvi. Prvo je nameščeno na običajna sedišča, drugo pa pomaknjeno v zakulisje; raznolika dela predstave, ki ju iz nobene gledalske pozicije ni mogoče spremljati sočasno, sta v naslovih ločena le z diferencialoma spredaj in zadaj. Tako spredaj kot zadaj je sedel in gledal Matic Kocijančič.
Scena v odlični maratonski formi
Na Metelkovi se ne zgodi ravno pogosto, da ti varnostnik na pragu kluba pred oči pod pravim kotom postavi iztegnjeno dlan, piše Robert Bobnič. In potem čakaš, kdaj bo šlo pet ljudi ven, da bo lahko vstopilo pet drugih. Dogajalo pa se je na finalnem krogu Klubskega maratona Radia Študent, glasbene turneje v enajstih letih in enaindvajsetih etapah.
Biografija, ki se ne konča s smrtjo glavnega junaka
V fascinantni in večkrat nagrajeni knjigi Kralj vseh bolezni: biografija raka, ki smo jo dve leti po izidu dobili tudi v slovenskem prevodu, ameriško-indijski onkolog, raziskovalec in pisec Siddhartha Mukherjee ambiciozno zasnuje nekakšno socialno zgodovino raka, s katero želi demistificirati to zapleteno in raznoliko bolezen. Tik pred njenim izidom pri založbi Modrijan jo je prebral Gregor Inkret.
PREDSEDNIŠKE VOLITVE
Osebno o kulturi
Predsedniškima kandidatoma, Borutu Pahorju in dr. Danilu Türku, smo pred drugim krogom volitev postavili štirinajst vprašanj (in eno bolj za šalo), vezanih na njun odnos do umetnosti, kulture in medijev.
PROBLEMI
Umetniške akademije: sramota skozi desetletja
Slovenske umetniške akademije naj bi v petek, 30. novembra, za nekaj ur prekinile delo. To ne bo edini in verjetno tudi ne najbolj glasen protest zoper varčevalne ukrepe v zadnjih tednih, gre pa za del kulturne in univerzitetne srenje, ki na svoje težave opozarja ne le zadnje mesece, temveč že desetletja. Nerodnosti potez aktualne vlade to dejstvo ne zmanjšuje, opozarja pa na to, s kako zapletenimi in tako rekoč trajnimi težavami se sooča Slovenija. S prorektorjem Univerze v Ljubljani in nekdanjim dekanom Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Alešem Valičem, dekanom Akademije za glasbo Andrejem Grafenauerjem in dekanom Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Bojanom Gorencem se je pogovarjal Boštjan Tadel.
DIALOGI
Šola je branik pred družbo divjakov
Z nekdanjim francoskim ministrom za kulturo in enim izmed pobudnikov projekta Evropska prestolnica kulture Jackom Langom se je pogovarjala Agata Tomažič.
KRITIKA
KNJIGA: Kliči me po imenu. Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric (Blaž Zabel)
KNJIGA: Umberto Eco: Praško pokopališče (Katja Perat)
KNJIGA: Goce Smilevski: Sestra Sigmunda Freuda (Maja Žvokelj)
FILM: Začetniki, r. Mike Mills (Špela Barlič)
FILM: Misija Argo, r. Ben Affleck (Špela Barlič)
PLOŠČA: Peter Lovšin & Španski borci: Za spremembo (Jure Potokar)
AMPAK
Drago Bajt odgovarja na odziv Petra Simoniča, urednika Leksikona mariborske družbe in kulture po letu 1945 (Pogledi, 14. novembra 2012).
BESEDA
Grega Košak: Kaj potrebuje Ljubljana, da bi bila prepoznavna Prestolnica?
Peter Rak: Iz mitičnega v ciklični čas
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
