Tiskana izdaja
Pogledi, let. 3, št. 3
NA NASLOVNICI: Prešernov spomenik v Kranju, delo slovenskega akademskega kiparja Frančiška Smerduja (1909–1964). Odkrit je bil 26. decembra 1952 in stoji na Glavnem trgu pred fasado Plečnikovih arkad Prešernovega gledališča. Foto Špela Ankele.
Arhiv celotne številke: PDF
Iz vsebine
EPK – MARIBOR 2012
Tibor Keresztury: Moja ljuba domovina
Dragan Velikić: Naši ljudje iz Pjongjanga
ZVON
Prešernove nagrade 2012
Letošnja Prešernova nagrajenca sta pisatelj Jože Snoj in oblikovalec Matjaž Vipotnik. S Snojem se je pogovarjala Eva Vrbnjak, o delu enega naših najbolj avtorskih in inventivnih oblikovalcev pa piše Peter Rak. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada pa so postali gledališki režiser Ivica Buljan, igralec in kantavtor Iztok Mlakar, pisatelj Andrej E. Skubic, edina ženska med nagrajenci, arhitektka Maruša Zorec, trobentač Franc Kosem in zborovodja Stojan Kuret.
Rojstvo psihoanalize iz duha histerije
Lani je v slovenskem prevodu izšel roman Knjiga o Blanche in Marie Pera Olova Enquista, ki je ob tej priložnosti tudi obiskal Ljubljano. Marie iz naslova je dvakratna Nobelova nagrajenka Marie Curie, Blanche pa njena sodobnica Blanche Wittman, ena najbolj znanih histeričnih pacientk slovitega nevrologa Jean-Martina Charcota, tudi učitelja Sigmunda Freuda. V ljubljanski Kinodvor pa te dni prihaja zadnji film Davida Cronenberga Nevarna metoda. Kaj imata skupnega režiser Cronenberg, mojster groze in gnusa, in zadržana, na dialoge nataknjena zgodovinska kostumka, ki v ospredje postavi dinamiko treh pionirjev psihoanalize?
Pesniški prvenec desetletja
Pesniški prvenec študentke primerjalne književnosti in filozofije, pa tudi literarne kritičarke in publicistke, je lani na slovenskem knjižnem sejmu prejel nagrado za najboljši prvenec leta. A Najboljši so padli utegne postati mnogo več: eden najmočnejših pesniških prvencev zadnje desetletke. To je za deželo zapriseženih pesnikov gotovo dogodek.
Film je naravni zaveznik diktatorjev
Na njeni vizitki piše »Mila Turajlić, filmmaker«. Na hrbtni strani je črno-bela slika Josipa Broza s pipo, v elegantnem svetlem suknjiču in v lagodno zleknjenem položaju. Mila Turajlić se je rodila eno leto pred Titovo smrtjo. Najbrž je bila prav zaradi tega najprimernejša za snemanje dokumentarca o »državi, ki ne obstaja več, razen v filmih«: Cinema Komunisto.
Prepletanje avtorskih izrazov
V zadnjih letih prihaja k nam vse več informacij o španski umetniški ustvarjalnosti, kar je gotovo tudi zasluga kulturno navdahnjene španske veleposlanice pri nas, gospe Anunciade Fernández de Córdova. S špansko fotografijo pa se kljub temu srečamo redko, zato je razstava štirinajstih njenih uglednih predstavnikov v Narodni galeriji še toliko bolj dobrodošla.
PROBLEMI
Kultivirajmo šolski kurikulum!
Šole, ki kulturi in umetnosti namenjajo več prostora, dosegajo najboljše rezultate tudi v testih mednarodne raziskave o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA. O tem, kako sta umetnost in kultura zastopani v programu slovenske devetletke, se je Agata Tomažič pogovarjala s Francijem Pivcem, predsednikom nadzornega sveta Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, dr. Robijem Krofličem, izrednim profesorjem na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani, Viko Potočnik, direktorico Pionirskega doma, Marjeto Pečarič, projektno voditeljico Kulturne šole na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, in Natašo Bucik, sekretarko na ministrstvu za kulturo.
RAZGLEDI
Alen Širca – A. Roger Ekirch: Ob zatonu dneva: noč v minulih časih
Vesna Teržan – Barbara Predan in Špela Šubic: Niko Kralj: Neznani znani oblikovalec
Vladimir P. Štefanec – Patty Smith: Pač mulca
KRITIKA
KNJIGA: Feri Lainšček: Jadrnica (Tina Vrščaj)
KNJIGA: Cormac McCarthy: Krvavi poldnevnik (Blaž Zabel)
TELEVIZIJA: Odkrivanje skritega spomina Angele Vode, r. Maja Weiss (Agata Tomažič)
KINO: Ženska, ki poje, r. Denis Villeneuve (Denis Valič)
ODER: G. Verdi: Nabucco (Stanislav Koblar)
AMPAK
Dr. Kristijan Musek Lešnik odgovarja na odziv Roka Kvaternika in Založbe Rokus Klett (Pogledi, 25. 1. 2012), dr. Ljubica Marjanovič Umek pa se odziva na pogovor z dr. Kristijanom Muskom Lešnikom Šola mora biti prijazna in zahtevna. Ne le eno ali drugo (Pogledi, 11. 1. 2012).
BESEDA
Ženja Leiler: Za Kulturo gre! Pa gre res?