Tiskana izdaja
Pogledi, let. 4, št. 3
NA NASLOVNICI
Pesnik in filozof, prevajalec in urednik, letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada in tokratni intervjuvanec Pogledov Gorazd Kocijančič.
Foto Jože Suhadolnik
Arhiv celotne številke: PDF
ZVON
Antikatolicizem je slovenska varianta antisemitizma
»Potujem skozi čase, gotovo, vsak dan – a to je vedno potovanje tukaj in zdaj. In druženje z živečimi, ki 'govorijo tudi še mrtvi'. Pa čas piratstva – bi se lahko ljubitelj knjig in glasbe sploh rodil v boljšem?« je v pogovoru z Boštjanom Tadlom med drugim dejal prejemnik letošnje nagrade Prešernovega sklada, sicer pa pesnik, filozof, prevajalec in urednik Gorazd Kocijančič. V pogovoru pa se je dotaknil tudi slovenskega antikatolicizma: »Antikatolicizem je slovenska varianta antisemitizma. Enako krivičen je, enako primitiven, enako zloben, enako demoničen. In predvsem: enako lažen. Se pravi: enako brez izkušnje konkretnih ljudi, posameznikov, ki smo Cerkev.«
Izgubljeno v nevtralnosti
Sedem let po uprizoritvi Jerneja Lorencija v Mestnem gledališču ljubljanskem so se izjemnega romana Mihaila Bulgakova Mojster in Margareta lotili tudi v mariborski Drami. In če so ljubljansko uprizoritev zaznamovali ekstremi, je mariborska, ki jo je režiral Janusz Kica, v večini gledaliških elementov njeno nasprotje. O tem, kako na oder prenesti enega najbolj znamenitih romanov 20. stoletja, ki zaradi svoje tematske, idejne in stilne širine gotovo predstavlja že količinski izziv, piše Vesna Jurca Tadel.
Ni rešitve, ljudi je enostavno preveč
Italijanski filozof Umberto Galimberti, profesor na beneški univerzi Ca' Foscari, se je slovenskemu bralstvu prvič predstavil leta 2009 s knjigo Grozljivi gost: nihilizem in mladi, ki so ji čez dve leti sledili Miti našega časa. Svoje ideje je Slovencem nekajkrat predstavil tudi na predavanjih v živo, nazadnje se je v Sloveniji mudil prejšnji teden, kot gost Cankarjevega doma in inštituta Slovik. Z njim se je pogovarjala Agata Tomažič.
Zahodno-vzhodna zgodovina pogleda
Ko sta Hans Belting in Arthur Danto na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja skoraj sočasno izdala knjigi, ki sta govorili o koncu umetnosti in zgodovine umetnosti, sta odprla Pandorino skrinjico, iz katere ni skočila teza, da je konec z umetnostjo, temveč so iz nje zlezla vprašanja o ustreznosti dotedanjih metod in kriterijev, s katerimi opredeljujemo umetnost in jo v spremenjenih okoliščinah sveta obravnavamo, raziskujemo, interpretiramo in predstavljamo. O posledicah, ki so jih ta vprašanja prinesla evropocentričnemu pogledu na umetnostno zgodovino, piše Lilijana Stepančič.
Dobili smo vsaj občutek, da odločamo sami
Ljudje potrebujemo vprašanja in odgovore vseh vrst. Na vprašanje, kako je nastalo vesolje, nam odgovore ponujata tako znanost kot religija. Fizik Alan Lightman, ki se je odločil, da bo raje pisatelj, in zase pravi, da je duhovni ateist, odgovarja z romanom gospod b, ki je pred nedavnim v prevodu Anuše Trunkelj izšel pri založbi Modrijan. Prebral ga je Mišo Renko.
PROBLEMI
Družbena omrežja: kolikšna je njihova dejanska moč?
Kakšno moč imajo v resnici družbena omrežja, kot sta Facebook in Twitter, na katera v Sloveniji zadnjih nekaj mesecev kažejo s prstom kot na glavna krivca za vsesplošni družbeni revolt? Ali bi bilo vprašanje primerneje zastaviti takole: mar režime rušijo računalniki in pametni telefoni ali ljudje? Za nameček bodo v Nuku začeli shranjevati tvite … Preden začnete razkrinkavati teorijo zarote, preberite, kaj so o Facebooku in Twitterju ter njuni moči povedali nekateri poznavalci in/ali uporabniki socialnih omrežij, s katerimi se je pogovarjala Agata Tomažič.
RAZGLEDI
Katja Perat – Isaiah Berlin: Izvori romantike
Drago Bajt – Štefan Vevar: Fenomen Goethe
Aleš Nagode – Darja Koter: Slovenska glasba 1848–1918 in 1919–1991
Andrej Blatnik – David Lodge: Majhen svet
KRITIKA
KNJIGA: Evald Flisar: Dekle, ki bi raje bilo drugje (Tina Vrščaj)
KINO: Hvala za Sunderland, r. S. Maksimović (Denis Valič)
KINO: Lov, r. T. Vinterberg (Špela Barlič)
KINO: Na cesti, r. W. Salles (Denis Valič)
KINO: Barbara, r. Christian Petzold (Špela Barlič)
ODER: Vvedenski: Božič pri Ivanovih, r. O. Frljić (Vesna Jurca Tadel)
ODER: Georges Bizet: Carmen, r. Philippe Arlaud (Stanislav Koblar)
BESEDA
Katja Perat: Preveč prostora za starce
Drago Bajt: Pisatelj – to zveni ponosno