Tiskana izdaja
Pogledi, let. 4, št. 7
NASLOVNICA
V tokratni osrednji temi pišemo o potrebi po sistemski prenovi slovenskega gledališča.
FOTO JOŽE SUHADOLNIK
Arhiv celotne številke: PDF
DEJANJE
Alja Predan, direktorica Festivala Borštnikovo srečanje
ZVON
DOTLEJ PA JE TREBA ŽIVETI ...
Čeprav so Tri sestre eden najpogosteje igranih tekstov pri nas, zazvenijo v novi postavitvi – kar četrti v zadnjih šestih sezonah – v ljubljanski Drami in v izrazito mladi zasedbi naenkrat na novo z vso svojo ostrino in neprizanesljivostjo. Ogledala si jih je Vesna Jurca Tadel.
KJE SI, FOKION?!
Nedavno je Narodna galerija v Ljubljani postavila na ogled na novo oblikovano stalno zbirko, ki naj zadosti zanimanju in potrebam njenih obiskovalcev v času prenove že nekaj mesecev zaprtega Narodnega doma. V njenem središču na temenu podkve niza galerijskih prostorov visi slika Fokion z ženo in bogato Jonko, nastala pred letom 1801, neoklasicistična umetnina, s katero se lahko merijo le redke stvaritve v naši umetnostni dediščini. Gre je najboljše delo Franca Kavčiča (1755–1828), ki ga zaradi kvalitete umešča med pomembne evropske umetnike. O tem, kako aktualna je ta slika danes, piše Andrej Smrekar.
DOMA V ZLATI DOBI
Tina Šrot si je v Mariboru ogledala Večer sodobnih baletov in na njem prepoznala potrebo sodobnega baleta, da razširi svoje meje vse do gledališča, sodobnega plesa in show plesov: trije svetovi koreografov so se na odru udejanjili skozi tri konceptualno, estetsko in uprizoritveno različne zgodbe.
V IMENU LJUDSTVA NA LASTNO PEST
Tomo Podstenšek po prvencu Dvigalo javnosti predstavlja svoj drugi roman Sodba v imenu ljudstva. Gre za skrbno premišljeno in posrečeno delo, ki večstransko in kritično pretresa aktualne družbene probleme pri nas, zraven pa bralca z napeto trilersko zgodbo povleče prav v središče dogajanja in pri tem tako na pripadnike ponižanih in razžaljenih iz ljudske množice kot na tiste iz pokvarjenih vladajočih elit lahko deluje katarzično. Prebrala ga je Tina Vrščaj.
POET SUROVOSTI, ESTET ODVRATNEGA
Ob osemdesetletnici rojstva Živojina Pavlovića (1933–1998), ene najbolj markantnih in kontroverznih osebnosti kulturnega življenja povojne Jugoslavije, avtorja, ki se je enako strastno predajal prozi, poeziji, gledališču in seveda filmu, je pri Slovenski kinoteki izšel zbornik tekstov o njegovem delu in o njegovih kritiških oziroma teoretskih opažanjih. Piše Simon Popek.
FANT S KAVKO, NE KRAVO
Nizozemski kinematografiji zadnja leta uspeva kontinuirana produkcija kvalitetnih filmskih del za otroke in mladostnike. Kar nekaj smo si jih lahko ogledali tudi v okviru Kinodvorovega programa Kinobalon, nazadnje produkcijsko »malo«, a čudovito in avtorsko »veliko« delo Kauwboy Boudewijna Kooleja. Z režiserjem se je pogovarjal Denis Valič.
ZLATI ČASI TELEVIZIJE
Malce bolj sofisticirani televizijski zaležanci (ali, če res hočete angleško, couch potatoes) od zahodne do vzhodne obale Združenih držav, pa tudi ljubitelji TV-serije na evropskih zemljepisnih širinah, so prve dni aprila mrzlično odštevali minute do začetka nove sezone Oglaševalcev (Mad Men). Agata Tomažič se sprašuje, ali televizijske serije, ki predstavljajo prijeten pobeg v preteklost, ko se je na veliko grešilo, a je svet še imel prihodnost, pomenijo, da so se zlati časi televizije vrnili, medtem ko Hollywoodu pojema sapa?
SPOMENIK KLASIČNI KULTURI
Dvojezična izdaja fragmentov iz del starogrških filozofov od nekako 6. stol. pr. Kr. dalje, ki so živeli pred Sokratom (ali tudi sočasno z njim), in pričevanj, ki so jih o teh mislecih zapustili sekundarni antični zapisi, je gotovo mogočen projekt, v kakršnega bi se upala spustiti redko katera založba. Po mnenju Nade Grošelj ga tako po obsegu kot zahtevnosti gradiva ter številčnosti ekipe na področju slovenske antike morda prekaša edino še izdaja Wiesthalerjevega Latinsko-slovenskega slovarja v šestih zvezkih.
PROBLEMI
ČAS JE ZA GLEDALIŠKO PRENOVO!
O pravičnosti, uspešnosti, učinkovitosti in preglednosti sodobnega slovenskega gledališča se je Boštjan Tadel pogovarjal s tremi vidnimi predstavnicami različnih segmentov strokovne javnosti: Uršula Cetinski je direktorica in umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, Nevenka Koprivšek je umetniška direktorica nevladnega Bunkerja in festivala Mladi levi, Simona Semenič pa je edina avtorica dramskih besedil mlajše generacije (roj. 1975), ki se je na slovenskih (in tujih) odrih uveljavila v zadnjem desetletju.
RAZGLEDI
Blaž Zabel – Marko Juvan: Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem
Alenka Koželj – Jacques Le Goff: Denar in življenje
DIALOGI
ČAROBNI REALIZEM MAGIČNEGA MIŠLJENJA
S kustosom glavne razstave letošnjega Beneškega festivala Massimilianom Gionijem se je pogovarjala Lilijana Stepančič.
KRITIKA
KNJIGA: Miha Mazzini: Rojeni za zgodbe (Žiga Valetič)
KINO: Ne!, r. P. Larraín (Špela Barlič)
KINO: Ljubimci nad oblaki, r. P. Almodóvar (Denis Valič)
KONCERT: Oranžni 6 (Stanislav Koblar)
BESEDA
Lenart Škof: Tiha in glasna demokracija