Tiskana izdaja
Pogledi, let. 5, št. 4
NASLOVNICA
Geslo, najbrž znano vsem Slovencem, izvira iz pridige o veri, dela Trubarjevega prvega Katekizma iz leta 1550. Odtlej je ponarodelo malone v bojni krik, predvsem na področju kulture. Napis na fotografiji so izobesili umetniki, ki so ustvarjali v prostorih nekdanjega narodnega doma v Novem mestu, ko jim je občinska uprava malo pred praznovanjem letošnjega kulturnega dneva postavila rok za izselitev: 20. februar.
Foto Mihael Korsika
Arhiv celotne številke: PDF
PROBLEMI
KULTURNA POLITIKA – REFORMA ALI REVOLUCIJA?
Slovenska kulturna politika je na pragu velikih reform. To napovedujejo tako politične opcije kot nevladne organizacije. Kljub temu pa se predstave o vsebini in poteku reform močno razlikujejo. Desnica je za nekaj let zapravila kredibilnost pri reševanju tega vprašanja z nepremišljeno ukinitvijo ministrstva, s čimer je naslednikom podarila svarilo, v kakšen kaos bi se sprevrgla revolucija (ali s priljubljenim izrazom tistega časa – »resetiranje«) kulturnega sektorja. Levica je po drugi strani zadržana pri dveh ključnih korakih tranzicije v evropski kulturni model: vzpostavitvi kulturnega trga in reformi javnega sektorja. Na ravni retorike glede obeh ciljev trenutno vlada politični in civilni konsenz; pogledi na to, kako bi ju izpeljali, pa se ponovno močno razlikujejo.
Razgrnitvi horizonta teh razlik posvečamo drugi veliki tematski blok Pogledov. Naš prvi sogovornik, Miran Zupanič, v iskanju novih občinstev tržno osamosvojene kulture vidi razširitev koncepta kulture kot javne dobrine, obenem pa opozarja na pasti, ki jih prinaša prevelik potop v sodobno potrošniško mentaliteto. Andrej Srakar je po drugi strani prepričan, da ima pomik k večji tržnosti še kar nekaj rezervnega prostora, preden bi lahko postal nevaren. Kot pravi, hladna vojna abstraktnih konceptov državnega in tržnega ne bo prav dosti prispevala k vzniku modernega kulturnopolitičnega modela; predvsem nujno potrebujemo temeljito ekonomsko analizo domačega kulturnega trga. Zadnja na čelu ministrstva za kulturo pred njegovo ukinitvijo, Majda Širca, je nezadovoljna z retoriko velikih reform, ki ostajajo neizpolnjene. Četudi za program aktualne kulturne oblasti najde številne dobre besede, je njen največji očitek aktualnemu ministrstvu že to, da v prvi fazi vladnih pogajanj niso preprečili štirideset milijonskega reza v kulturni proračun. Gašper Troha, v tem sklopu postavljen v nehvaležno vlogo apologeta ministrstva, predstavi svoje videnje prihodnje tranzicije kulturnopolitičnega modela, ki v nekaterih bistvenih točkah polemizira z mnenji naših preostalih sogovornikov. Obenem napove, da lahko smiseln prehod v nov model realiziramo že v dobrem desetletju. Gašper Jakovac v eseju opozori na pasti ideološkega diskurza, v katerega se zapletajo kulturniki ob zagovoru svojega sektorja, Urban Zorko pa na sramotilni steber priveže tri krče domačega filmskega kolesja, ki nas ločijo od tega, da bi na slovenskih platnih pogosteje uzrli vrhunska dela. Zakaj je tako (bilo), v svojem komentarju predloga novega filmskega zakona pojasnjuje Samo Rugelj.
FABULA 2014: RAZKRITI OBRAZI SVOBODE
Gostje letošnjega literarnega festivala Fabula bodo Péter Esterházy, Juan Goytisolo, Jacqueline Raoul-Duval, Thomas Brussig, Gabriela Babnik, Nejc Gazvoda, Alojz Ihan, Vesna Lemaić in Miha Mazzini.
ZVON
OD SKOJEVCA DO VITEZA UMETNOSTI
Leto 1977 je bilo prelomno tudi za jugoslovanski strip: zaznamovali so ga izidi Stripbune, posebne številke Tribune, kultnega Gatnikovega albuma Magna Purga, prva številka beograjskega mesečnika Yu Strip, v Zagrebu pa je bil ustanovljen Novi kvadrat. Leto 1977 je naplavilo tudi hrvaškega striparja Igorja Kordeja, čigar dela so na ogled v kranjskem Globusu, njegov opus pa v zgodovinski kontekst umešča Iztok Sitar.
OBLASTI IN LJUBEZNI NI DO GNEČE
Chaucerjeve Canterburyjske povesti, eno od temeljnih del angleške književnosti, menda po krivici obdaja avreola resnobnosti in dolgočasnosti. Andrej Koritnik jih je prepoznal kot čtivo, ki ponuja priložnost za hahljanje nad slabostmi prebivalcev človeškega zverinjaka – pred šesto leti.
DIALOGI
Z arhitekturo ustvarjam preciznejši odnos do bivanja
David Adjaye, arhitekt
RAZGLEDI
Štefan Vevar: Vrvohodska umetnost prevajanja (Agata Tomažič)
KRITIKA
KNJIGA: Alojz Ihan: Slike z razstave (Tina Vrščaj)
KINO: Varuhi zapuščine, r. George Clooney (Denis Valič)
RAZSTAVA: Alban Muja: Nikoli nisem znal pojasniti … (Kaja Kraner)
BESEDA
Andraž Teršek: O sprenevedanjih in manipulacijah