Izjemno glasbeno potovanje
05. 10. 2015
Festival Svetovni glasbeni dnevi je ena izmed najbolj znanih mednarodnih prireditev na področju sodobne glasbene ustvarjalnosti, ki odpira možnosti predstavitvam domačih skladateljev in glasbenikov ter spodbuja k odpiranju poti mladim ustvarjalcem.
Prireditev organizatorjem dogodka ponuja tudi možnosti, da popeljejo občinstvo na izjemno glasbeno potovanje in s pomočjo močnih mednarodnih povezav izkoristijo priložnosti za naročila novih skladb oz. vsaj za obisk uveljavljenih svetovnih glasbenih osebnosti in ob tem tudi vrhunskih specializiranih ansamblov za sodobno glasbo. Takšna je bila tudi zaveza prvega srečanja skladateljev in muzikologov v Salzburgu leta 1922 , kjer so prodorni ustvarjalci ustanovili Internationale Gesellschaft für Neue Musik (IGNM), poznejšo Mednarodno združenje za sodobno glasbo (International Society for Contemporary Music – ISCM) in določili program za osrednji dogodek – festival Svetovni glasbeni dnevi. Na sporedu poskusnega festivala so bila dela Paula Hindemitha, Arthurja Honeggerja, Dariusa Milhauda, Mauricea Ravela, Albana Berga, Arnolda Schoenberga, Antona Weberna, Igorja Stravinskega in Bele Bartoka, torej skladbe ustvarjalcev, brez katerih si danes ne moremo več zamišljati glasbene umetnosti 20. stoletja. Svetovni glasbeni dnevi uradno zapisujejo začetek delovanja leto pozneje, torej 1923, in kot eden prvih festivalov na svetu, posvečen izključno sodobni glasbi, neprekinjeno nadaljujejo svoje poslanstvo do današnjih dni. O razsežnosti prireditve pričajo tudi letošnji podatki. Na programu Svetovnih glasbenih dni v Ljubljani bo izvedenih 84 del skladateljev iz 55 držav. Osrednji program bo obsegal 13 koncertov, spremljevalnih dogodkov pa bo 10.
ISCM na razpotju starih zavez in pričakovanih sprememb
Sedež ISCM je danes v Amsterdamu, za njegovo delovanje pa skrbi organizacija Gaudeamus. Članstvo vztrajno narašča, na kar so vplivala tudi nova pravila, po katerih za polnopravno članstvo lahko zaprosijo posamezne sekcije skladateljev in ne več le predstavniki ene same državne organizacije oz. društva. Med šestdesetimi polnopravnimi člani je tako več nacionalnih sekcij s Kitajske, ZDA, pa tudi npr. Belgije. Med člani so dobro zastopane sekcije Združenja za sodobno glasbo v Aziji, obeh Amerikah, v Evropi, z afriške celine pa ima zastopstvo le Južnoafriška republika.
Svetovne glasbene dneve vsako leto organizira druga nacionalna sekcija, kar pomeni, da se prireditev seli v različna glasbena okolja, kar je še vedno svojevrsten izziv za organizatorje, kakor seveda tudi za ožji odbor ISCM. Zaradi naraščajočega števila članov imajo organizatorji vse bolj zahtevno delo pri sestavi programa. Še vedno je namreč trdno zasidrano pravilo, ki predpisuje, da se mora na festivalu predstaviti vsaj eno izmed šestih predlaganih del nacionalnih sekcij, organizatorji prireditve pa pridobijo možnost bogatejše predstavitve članov svoje sekcije. Tudi način izbire del (mednarodna žirija mora v nemogoče kratkem času oceniti ogromno število novih skladb) ne more vlivati zaupanja v tehtno presojo. Novih predlogov, v kakšno smer bi se morala razvijati dejavnost Združenja, je vedno več, k tehtnemu razmisleku o poslanstvu, vlogi in nalogah ISCM pa vedno bolj spodbujajo krepko spremenjene svetovne razmere. Od prvih let, ko Združenje in njegov festival nista imela konkurence, je glasbeni zemljevid z naraščajočo ponudbo specializiranih festivalov sodobne glasbene ustvarjalnosti že v drugi polovici 20. stoletja postal (pre)nasičen. Svetovni glasbeni dnevi in predvsem krovna organizacija ISCM s prihodom novih članov in predvsem vstopom številnih mladih ustvarjalcev v zadnjih letih intenzivno iščejo možnosti drugačnih oblik predstavitve in razširjanja svojega poslanstva.
Slovenci in ISCM
Slovenski skladatelji so delovanje organizacije spoznali zelo zgodaj, in sicer po zaslugi pronicljivega in za novosti odprtega skladatelja Slavka Osterca (1895–1941), ki je v tridesetih letih 20. stoletja uspešno predlagal vključitev jugoslovanske sekcije v mednarodno združenje ISCM in se že od začetka, tudi kot odbornik ISCM, aktivno zavzemal za promocijo slovenskih skladateljev. Po drugi svetovni vojni so ti delovali znotraj jugoslovanske sekcije ISCM, od leta 1982 pa vse do slovenske osamosvojitve je mesto sekretarja jugoslovanske sekcije v mednarodni organizaciji prevzel skladatelj in akademik Lojze Lebič. Leta 1992 je na generalni skupščini v Varšavi pripravil utemeljitev za samostojno vključitev Slovenije in dosegel polnopravno članstvo samostojne nacionalne sekcije. Lebič je tudi prvič dosegel odobritev kandidature za organizacijo Svetovnih glasbenih dni v Ljubljani, žal pa je to pobudo, ki bi prvič promovirala slovensko glasbo in glasbeno kulturo svetu na začetku njene samostojne poti, ustavil tedanji minister za kulturo Andrej Capuder. Drugi predlog slovenske sekcije, za katerega se je zavzemal skladatelj Pavel Mihelčič, je bil uspešno sprejet leta 1998 na skupščini Mednarodnega združenja v Manchestru in tako je Slovenija leta 2003 prvič gostila Svetovne glasbene dneve. Dvanajst let pozneje bodo Svetovni glasbeni dnevi, znova po zaslugi agilnega zastopnika in od 1992 predsednika slovenskega sekcije ISCM Pavla Mihelčiča, drugič v Sloveniji, vendar to pot izključno na prizoriščih v Ljubljani.
Izbor del
Odgovorno nalogo in največjo težo pri izbiri del za festival Svetovni glasbeni dnevi imajo člani nacionalnih sekcij, saj prav ti najbolj vplivajo na kakovost predstavljenih skladb. Kot velevajo pravila, mora mednarodna žirija od predlogov nacionalnih sekcij izbrati vsaj eno skladbo. Med 32 skladbami slovenskih ustvarjalcev, ki so svoje delo poslali na razpis slovenske nacionalne sekcije, so skladatelji Lojze Lebič, Janez Matičič in Ivo Petrić izbrali šest skladb, ob tem pa priporočili za izvedbo še dve deli. Nabor slovenske glasbe na letošnjih Svetovnih glasbenih dnevih tako predstavljajo Božidar Kos (1934–2015) – Spektrum za basovski klarinet, marimbo in orkester, Jakob Jež (1928) – Medeni preliv za glas in klavir, Ljubo Rančigaj (1936) – Two concertante duos za violončelo in klavir, Corrado Rojac (1968) – Cliches za pihalni kvintet, Urška Pompe (1969) – Almost silenced za kvartet saksofonov in Vito Žuraj (1979) – Hawk-eye za rog in simfonični orkester. Priporočeni deli skladateljic Nine Šenk (Into the Shades) in Larise Vrhunc (Hitrost razpadanja) sta prav tako uvrščeni v uradni del programa ISCM. V širokem spektru ponudbe slovenske glasbe pa žirija med petimi prispelimi deli skladateljev, mlajših od 35 let, ni izbrala nobenega, kar pomeni, da se slovenska sekcija letos ne poteguje za posebno nagrado Združenja za sodobno glasbo in tako ne odpira možnosti mlademu slovenskemu skladatelju.
Mednarodna žirija je imela še zahtevnejše delo. Svoje skladbe je prijavilo 55 sekcij, med njimi pa kar štiri sekcije niso izpolnjevale pogojev. Po pravilu je bila v vsaki sekciji izbrana ena skladba. Ob že omenjenih šestih slovenskih skladbah države gostiteljice sta bili izbrani še po dve skladbi danske in valonske sekcije. Žal bo imela valonska sekcija zaradi tehničnih zahtev izvedeno le eno skladbo.
Možnost izbora individualnih prijav je zaradi togih pravil ISCM zelo omejena, tako da je bilo lahko med 133 prispelimi skladbami izbranih le 5 del. Zanimiv pa je podatek, da je mednarodna žirija med prispelimi deli individualnih prijav izbrala kar štiri skladbe ustvarjalcev, mlajših od 35 let. Morda se tako lahko ozremo v prihodnost, ki bi lahko napovedovala svobodnejšo izbiro in individualnejši pristop, brez omejitev nacionalnih sekcij in nacionalnih selektorjev.
Pogledi, let. 6, št. 18, 23. september 2015
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
