Mesto je javni prostor
04. 03. 2015
Razvoj javnega prostora mest je eden izmed najkompleksnejših izzivov sodobne družbe.
Mesta so nastala kot človekovo orodje za generiranje gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja, ker se v njih organizirano prepletajo in zgoščajo raznolike ideje, ljudje in njihove dejavnosti.
Javni prostor je fizični okvir, ki omogoča, da mesta opravljajo vlogo nosilcev razvoja. Je prostor, v katerem se uresničuje bistvo mesta, to je prost pretok ljudi, blaga in idej. Javni prostor je organiziran v omrežje ulic, trgov, parkov, cest, ki povezujejo mestne predele v funkcionalno in doživljajsko celoto, podobno kot ožilje povezuje dele telesa in jih oskrbuje s potrebnimi snovmi za preživetje. Zmogljivost omrežja javnega prostora določa sposobnosti mesta za celovit razvoj. Da bi krepila svoj razvojni potencial, so mesta vse do danes širila javni prostor z razprševanjem gradenj v okoliško krajino. Razvijala so se predvsem z rastjo, kar je privedlo do ogrožanja naravnega ravnovesja in bistvenega poslabšanja kakovosti bivanja.
Konec 20. stoletja smo izgubili iluzijo o razvoju na temelju neskončne rasti in jo nadomestili z vizijo trajnostne družbe, ki je na novo opredelila politike načrtovanja, gradnje in upravljanja mest. Med najpomembnejšimi cilji razvoja trajnostne družbe so ukrepi za omejevanje rasti mest in spodbujanje njihovega notranjega razvoja na podlagi kakovostnih sprememb znotraj obstoječih fizičnih meja. Urejanje javnega prostora je osrednja strategija trajnostnega razvoja mest, ki nadomešča rast z razvojem, torej količino s kakovostjo. Gre za celovit pristop, ki hkrati upošteva gospodarski, družbeni in kulturni vidik razvoja. Gre za proces, v katerem se neprestano preverjajo in usklajujejo interesi vseh deležnikov pri gradnji mest. Pri tem je naloga mestnih oblasti načrtovati in voditi procese usklajevanja raznolikih javnih in zasebnih interesov v javno korist, kot je opredeljena s cilji trajnostnega razvoja. Ker je javni prostor presečišče vseh interesov in je v javni lasti, je urejanje javnega prostora ključno orodje za uravnavanje razvoja mest, s tem pa tudi družbe nasploh.
Na poti k trajnosti so sodobna mesta razvila tri načine urejanja javnega prostora, ki jih druži načelo ponovne uporabe že zgrajenega prostora in zadržani odnos do prekomernega trošenja naravnih virov. V strnjenih mestnih središčih se s tehnološkimi rešitvami in trajnostnimi gradivi preureja obstoječa zgodovinska substanca za nove vsebine, ki večajo kakovost bivanja in krepijo gospodarsko podstat mest. Obstoječe mestno tkivo se reciklira s presnavljanjem območij opuščene industrije in transportne infrastrukture, ki se z vnašanjem začasnih rab in ekološkim čiščenjem oživljajo in pozneje tudi prenavljajo v živahne mestne predele mešanih rab. Te so povezane z inovativno oblikovanimi javni prostori za nove oblike urbanega bivanja in pobude civilne družbe, kot so na primer vrtnarjenje, alternativno umetniško ustvarjanje, socialno podjetništvo, kopanje, drsanje, tek in podobno. Javni prostor sodobnega mesta je tudi krajinski prostor, ki prodira globoko v grajeno strukturo, izboljšuje klimo in omogoča samopreskrbo s hrano. V obratni smeri mesto po tem prostoru razširja dobrobiti urbanega bivanja z urejanjem omrežja poti in sonaravnim umeščanjem točkovnih programov za preživljanje prostega časa, izobraževanje in kulturno rast. Ker pripravlja priložnosti za nova delovna mesta in zmanjšuje potrebe po dnevnih migracijah, je krajinski javni prostor strategija upravljanja razpršene primestne gradnje in orodje politike izenačevanja pogojev bivanja v mestu in na podeželju.
–
Ilka Čerpes je arhitektka in docentka za urbanizem na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
