Mojstrsko po velikanovih stopinjah
KONCERT: Marc Ribot & Sunship. Klub CD, Ljubljana. 16. 11. 2010
01. 12. 2010
Newyorški kitarist Marc Ribot je brez dvoma eden dejavnejših in vplivnejših glasbenikov, ki izhajajo iz ameriške freejazzovske scene. Vendar pa free jazz ni njegovo edino zatočišče; rad se sprehaja tudi po rockovskih ??? in kubanskih žanrih, sodeloval je tudi z glasbeniki, kot so Tom Waits, Marianne Faithfull, Solomon Burke, Caetano Veloso, Norah Jones, Allen Toussaint, John Zorn, David Sylvian, Medeski, Martin & Wood, itn. Ribot je tudi že precej pogost gost na slovenskih odrih: v Cankarjevem domu smo ga doslej imeli priložnost slišati že kar nekaj let zapored, vsakič s povsem novim konceptom in drugo zasedbo. Ukvarja se z raznovrstnimi projekti, brez predsodkov črpa iz različnih virov in žanrov ter izbrano snov spretno sprevrača na sebi lasten način. Njegova privlačnost je ravno to, da pri vsakem projektu preseneti s čim povsem novim.
»A kot smo pričakovali, so se v drugem delu zares začeli dogajati preobrati: Ribot je dal Halvorsonovi precej improvizacijskega prostora, sodelovala je v temah in se izkazala kot odlična kitaristka z občutkom za zapolnjevanje prostora.«
Ribot je nastopil s projektom Sunship, to pa je navezava na album Sunship Johna Coltranea: Ribot je klavir in saksofon nadomestil kar z dvema kitarama. Za drugo je poprijela mlajša kitaristka Mary Halvorson, ki se že nekaj let uspešno giblje po newyorški džezovski sceni, povabil pa je še kontrabasista Jasona Ajemiana in bobnarja Chada Taylorja.
Koncert se je simbolično začel s skladbo Sunship in se enako kot na plošči nadaljeval z baladno Dearly Beloved. Melodija Sunship je zasedbo zaznamovala s svojim nemirnim, motivično raztrganim slogom: štirje Newyorčani so v posebnem ameriškem slogu začeli s prostim, energičnim igranjem, brez definiranih ritmičnih oblik. Kitaristka je pozorno sledila vodji zasedbe in delovala bolj v spremljevalni vlogi, basist in bobnar pa sta peljala svoja pripovedna tokova. Ribot se je vzpostavil kot nesporen vodja in avtoriteta, podobno kot Coltraneov saksofon je tudi njegova kitara delovala kot temelj zasedbe.
V tem smislu kvartet v prvi polovici koncerta ni doživel pravega improvizacijskega razpada sistema; trojica je sledila vodji, pri tem je najbolj izstopala Halvorsonova zaradi enakega instrumenta, a s povsem drugo vlogo, tako se niso zgodile bistvene dinamične spremembe ali preobrati. Zato pa se je Ribot izkazal kot domiseln in vsestranski instrumentalist: pri kakem uvodu v skladbo je kitaro igral samo akustično ob pomoči zunanjega mikrofona, spet v drugih ekstremih je raziskoval vse razsežnosti okrepljenega električnega zvoka, občasno tudi v kombinaciji z efekti ali akustičnim zvokom strun.
A kot smo pričakovali, so se v drugem delu zares začeli dogajati preobrati: Ribot je dal Halvorsonovi precej improvizacijskega prostora, sodelovala je v temah in se izkazala kot odlična kitaristka z občutkom za zapolnjevanje prostora. Halvorsonova je bila Ribotu povsem konkurenčna partnerica, a z lastnim glasbenim slogom in drugačnim improvizacijskim pristopom. Tudi Ajemian in Taylor sta začela graditi svoje lastne pripovedne tokove, prav tako sta dobila nekaj prostora za solistično improvizacijo. Do konca koncerta se je komunikacija med člani zasedbe dogajala z bliskovito hitrostjo; medsebojni miselni preskoki so intenzivno vzpostavljali napetost in se gradili v močne vrhunce. Kvartet je koncert končal s ponovitvijo teme skladbe Sunship in po izjemnem zaključku koncerta odigral še ravno tako dober dodatek.
Pogledi, november 2010
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
