Velika forma
Foto: Aleš Černivec
Mirko Bratuša: Hipokriti. Galerija Božidar Jakac. Kostanjevica na Krki. Do 30. 11. 2010
17. 11. 2010
»Pri nekaterih duhovih, tistih najbolj zvedavih in tistih najbolj otopelih, izvira ugodje ob grdem iz skrivnostnega čustva, ki je žeja po neznanem in nagnjenje h grozo-tam«, je v svojem spisu Ugodje ob grdem zapisal Charles Baudelaire. Kipar Mirko Bratuša zagotovo tukaj ne sodi med otopele, temveč med najbolj zvedave duhove, poleg tega pa je sposoben fenomen grdega postaviti v svojevrstno estetsko lego, kjer grdo ne predstavlja več praznega modnega in kričavega trenda, s katerim je treba opozoriti nase ali osupiti obiskovalca, temveč se spremeni v veliko, celo monumentalno formo.
»Torej hipokriti.«
Bratuše tako ne zanimajo obskurne teme, samozadostna naslada ob grotesknem, parodičnem, nevrotičnem in bizarnem, naveličanost nad popolno izpraznjenostjo duha – velikokrat se pozablja, da so bili že neštetokrat v zgodovini prepričani, da je bilo že vse izrečeno ‒ kar pogosto v umetnosti dobi povsem prozaičen in tudi vulgaren značaj. Prav tako ga omenjena monumentalnost ne zanima zaradi namišljene grandioznosti, temveč predvsem zaradi že skoraj pozabljene, pogosto celo ironizirane želje in potrebe kljub prevladujočim tendencam površnosti ustvariti prepričljivo in trajno formo, ki ne podlega samo samovšečnim hiperaktualnim domislicam, ki so že jutri povsem pozabljene.
Projekt Hipokriti v nekdanji kostanjeviški samostanski cerkvi je spet ena izmed realizacij, ki potrjujejo to Bratuše-vo odliko. Eden izmed teh elementov trajnosti je brez dvo-ma že izbira materiala, glazirana keramika, torej material, ki nosi v sebi tudi večne, arhetipske pomene in vrednosti, krhkost in obenem obstojnost, ki traja tisočletja. Ikonografsko se Bratuša spet giblje na očarljivi meji med aktualnimi akcenti ter skritimi simboli in aluzijami, ki niso niti lahko enostavno berljivi niti lažno mistificirani, koda za njihovo branje je sicer razmeroma jasno začrtana, vendar tudi kompleksna in odprta.
Bratuša se v kipih v nadnaravni velikosti – v smislu prej omenjene prevladujoče trivialne površnosti bi jo lahko pravzaprav okarakterizirali tudi kot bigger than life – vseskozi giblje tudi na tanki liniji med sakralnim in profanim oziroma ustvari prepričljivo sintezo obeh kategorij v povsem nov modus, ki se z ironično distanco poigrava z obema poljema. Projekt je tako lucidna karakterizacija aktualnega trenutka, zaznamovanega z neznosno lahkotnostjo instantnih duhovnih, religioznih in političnih paradigem, ki se iz trenutka v trenutek dvigajo v virtualne višave in strmoglavljajo v popolno pozabo, saj jih nadomestijo spet nove in nove, ter dovolj otipljivih navezav s celo-vito in univerzalno civilizacijsko zgodovinsko izkušnjo.
V nekdanji kostanjeviški cerkvi smo videli že veliko razstav, ki so bile koncipirane prav z mislijo na značaj tega konkretnega razstavišča, le malo pa je bilo tako brezhibno umeščenih v prostor. Pravzaprav je skladnost tako popolna, da bi si želeli, da bi kipi ostali tam za zmeraj. To bi bila nekakšna slovenska različica znamenite Rothkove kapelice; morda ne tako sublimna in ne kot kraj zamaknjenosti, kontemplacije in meditativnosti, zagotovo pa brezčasen spomenik narodu, ki mu z redkimi izjemami o ciljih in vizijah pridigajo prav osebki, po katerih je poimenovana Bratuševa razstava. Torej hipokriti.
(Objavljeno v Pogledih. št. 17, 17. novembra 2010.)
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Dialogi:
|
18.11.2010 Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
