Imajo vsebino, bodo dobili priložnosti?
Glasbena mladina ljubljanska. 4 zasedbe. Rdeča dvorana Magistrata, 13. 10. 2014; Ruski center znanosti in kulture, 16. 10. 2014
22. 10. 2014
V prvem delu recitala na Magistratu se je predstavil mladi klarinetist Aljaž Kalin Kante, študent prof. Jožeta Kotarja na ljubljanski Akademiji za glasbo, ob klavirski spremljavi izkušene korepetitorke Dijane Čizmok. Skupaj sta izvedla Concertino v Es-duru Carla Marie von Webra ter Debussyjevo Prvo rapsodijo.
Igrala sta v harmoničnem dialogu, čeprav je bil poudarek na partu klarineta in tudi na virtuoznosti mladega klarinetista. Ta se je sam predstavil tudi z dvema tristavčnima skladbama za klarinet solo – eno Čopijevo in eno Stravinskega. Aljaž Kalin Kante je instrumentalist z dodelano prstno tehniko, ki tudi najtežje pasaže zaigra lahkotno in z užitkom, predvsem pa nas je očaral njegov lepo oblikovan ton, ki se kaže v širokem dinamičnem in barvnem spektru, vedno v jasni funkciji izraznosti. S spevnim fraziranjem in jasno, skrbno nadzorovano artikulacijo je slogovno primerno obarval Webrov Concertino, pa tudi vdihnil življenje sicer precej fragmentarno oblikovanim melodijam miniatur Čopija in Stravinskega. Svojo muzikalnost je prav tako pokazal z barvnim in dinamičnim zlitjem z zvokom klavirja, predvsem v Debussyjevi Rapsodiji, pa tudi v iskanju in izpostavljanju skritih vsebin in pomenov v obeh sodobnejših delih za klarinet solo. Dijana Čizmok je nastopila kot izvrstna spremljevalka, ki je zelo muzikalno oblikovala lastni part, predvsem pa mlademu klarinetistu dala zanesljivo in dovolj diskretno zvokovno podporo.
V drugi polovici večera je nastopil Godalni kvartet Accadémia (Mojca Fortin in Beti Bratina, violini, Gea Pantner Volfand, viola in Zoran Bičanin, violončelo), ki se mu je pridružila pianistka Katarina Lotrič. Accadémia deluje že od leta 2009 pod mentorstvom prof. Tomaža Lorenza, Lotričeva pa prav tako študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Jasminki Stančul. Klavirski kvintet št. 2 v A-duru Antonina Dvořaka je precej obsežno delo, s svojo strukturo in značajem pa izvajalcem omogoča tako razkazovanje tehnične spretnosti kot tudi izražanje muzikalnosti in lastnega, pa tudi skladateljevega temperamenta. Povedna, slogovno dovolj izrazita in vsekakor prefinjena interpretacija je bila učinkovita zaradi sproščene in jasne komunikacije med izvajalci, ki je segla tudi do poslušalcev. Posamezniki so pokazali zavidljivo tehnično in izrazno raven muziciranja, homogen zvok godalnega kvarteta pa se je skladno zlil z lepo oblikovanim tonom pianistke – ansambel je deloval kot enotno izvajalsko telo, ki je s skupno zamislijo interpretiralo Dvořakovo glasbeno govorico.
Drugi koncert v Ruskemu centru znanosti in kulture je sodil v ciklus Glasbeni samovar. V prvi polovici večera se je predstavil Duo Furioso harmonikarjev Nikoline Furić in Mirka Jevtića, študentov ljubljanske Akademije, ki skupaj igrata že od leta 2009. Nastop sta začela z zelo zahtevno priredbo Bachovega Orgelskega koncerta v d-molu. Nekaj tehničnih lapsusov v fugi je povsem zbledelo pod vtisom celote. Ta je delovala izjemno muzikalno in slogovno prepričljivo, primerna pa je bila tudi registracija in uporaba dinamike pri fraziranju. Sledila je krstna izvedba dela Mistorin Shaija Cohena. Bogata izraznost skladbe izhaja iz spevne melodike in premišljeno uporabljenih zvočno-tehničnih prijemov (kot so glissandi, sforzati in vibrato). Mlada glasbenika sta natančno pripravila izvedbo ter muzicirala vživeto, s čimer sta skozi lastno izražanje vzpostavila komunikacijo med skladateljem in poslušalci. Nastop sta obogatila s še eno noviteto – skladbo Roža vetrov Branimirja Rezića. Delo se sicer ponaša s transparentnim zunajglasbenim programom in prepoznavnim leitmotivom, ampak zaradi preobloženosti s posebnimi zvočnimi učinki in predvidljivim tonskim slikanjem stoji na sami meji dobrega okusa. Zdi se, kot bi mladi skladatelj hotel v svojem delu za duo harmonik uporabiti vse sodobne tehnične prijeme – formo je preobremenil z detajli, s tem pa banaliziral vsebino. Furićeva in Jevtić sta s svojim izjemno muzikalnim pristopom Roži vetrov le vdihnila nekaj sape, nastop pa sklenila z očarljivo interpretacijo skladbe Meccanico Jürgena Ganzerja. Trije kontrastni stavki (sicer označeni le s številkami, zvenijo pa kot perpetuum mobile, passacaglia in scherzo) so mladima virtuozoma dali dovolj prostora za razkazovanje tako tehnične dovršenosti kot tudi izrazne moči in popolnoma sproščenega, harmoničnega muziciranja.
V drugem delu je nastop mladega violončelista Sebastiana Bertonclja spremljal pianist Lorenzo Cossi. Prikupnost izvedbe Dvořakovega Gozdnega miru nas pravzaprav ni pripravila na presenečenje, ki je sledilo, namreč na Sonato za violončelo in klavir v C-duru Sergeja Prokofjeva. Ognjevitost, hkrati pa popolna nadzorovanost temperamenta ter tehnična perfekcija, ki se je kazala predvsem v oblikovanju tona obeh glasbenikov, je dala izvedbi pečat nepozabnosti. Od temačnosti, agonije in jeze prek nežnih, idiličnih trenutkov do nagajive igrivosti – interpretacija je bila nasičena z izraznostjo in preprosto – lepoto. Bertoncelj je zares izreden violončelist; na odru se povsem poistoveti z glasbo ter se v celoti – mentalno in fizično – posveti njenemu izražanju. Njegov razkošni ton, prefinjenost fraziranja in artikulacije ter pretresljiva muzikalnost so vredni občudovanja. Tudi pianist je igral z zelo fino oblikovanim tonom, od nežnega, a vendar jasnega pianissima do mogočnega, a nikakor grobega fortissima. V skladnem dialogu sta se dopolnjevala v vodilni in spremljajoči vlogi. Ta duo bi zagotovo bilo vredno slišati še kdaj in tudi občinstvo ni moglo skriti navdušenja!
Glasbena mladina ljubljanska se ponaša z lepim številom zares izjemnih izvajalcev. Vsekakor se vedno bolj razvidno kaže generacija, ki ima veliko povedati tako skozi klasično kot sodobno glasbeno govorico.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
