Dobrodošli v Nollywoodu!
27. 02. 2016
Ugezu J. Ugezu, eden najuglednejših nigerijskih filmskih ustvarjalcev, je še nekaj trenutkov pred začetkom snemanja sedel na plastičnem stolu in mrzlično popravljal scenarij. Igralci, ki so čakali na prizorišču, so dobili zadnjo različico scenarija, se jo mrzlično naučili in bili po desetih minutah pripravljeni na snemanje. Po tretji ponovitvi je imel Ugezu dovolj. »Cut, je, kar je, bolje se ne da!«
Takšen je bil običajni delovni dan teden dni trajajočega snemanja filma Beyond the Dance po Ugezovi zgodbi, v kateri se afriški princ na lastno pest odloči izbrati nevesto. »V Nollywoodu se ne izplača izgubljati časa,« pravi režiser, producent in priložnostni igralec v eni osebi, »filmi niso priljubljeni zaradi tehnične perfekcije, pač pa zaradi zgodb, ki jih pripovedujemo. Afriških zgodb!«
In zgodbe afriškega oziroma nigerijskega Nollywooda so v zadnjem obdobju v Afriki zelo priljubljene in tako sledijo trendu, ki je uspel že nigerijski glasbi, modi, celo religiji. Po mnenju strokovnjakov naj bi bil razcvet industrije zabave eden od močnejših razlogov, zaradi katerega je Nigerija že pred dvema letoma po ekonomski moči gospodarstva prehitela Južno Afriko.
»Nigerijski filmi so zelo priljubljeni v Tanzaniji, prav tako velik je tudi njihov kulturni vpliv,« je prepričan tanzanijski novinar Songa wa Songa. »Srečati je mogoče veliko ljudi, ki govorijo z nigerijskim naglasom, vedno bolj priljubljena je nigerijska moda, glasba, življenjski slog ...«
Nollywood na leto ustvari 2.500 celovečercev in se po številu filmov uvršča takoj za indijski Bollywood in pred ameriško oz. holivudsko produkcijo. Industrija zaposluje več kot milijon ljudi (več je zaposlenih le še v kmetijsko-predelovalni industriji) in ustvari več kot 600 milijonov ameriških dolarjev prihodkov na leto. Še leta 2002 je bilo povsem drugače, takrat je bilo posnetih 400 filmov, prihodek pa je bil slabih 45 milijonov dolarjev.
Največ zgodb je povezanih s predkolonialnimi časi in konfliktom med urbanim in ruralnim okoljem, tj. tistimi, ki živijo v skladu s krščanskimi vrednotami, in tistimi, ki še vedno prisegajo na tradicionalna verovanja.
»Dvomim, da bi zaradi tega lahko ameriški ali evropski gledalec v filmih našel zadovoljstvo,« je prepričan Katsuva Ngoloma, lingvist na univerzi v mestu Lubumbashi v Demokratični republiki Kongo, »zato pa se Afričani, ne glede na narodnost, družbeni status in izobrazbo, še kako prepoznavajo v posnetih zgodbah.«
»Nigerijski filmi odlično ponazarjajo naše razumevanje življenja, vsakdanje življenje običajnih Afričanov, ki je prežeto s potencirano čustvenim dojemanjem življenja,« pravi Patience Moyo, frizer iz Zimbabveja. »Ko jih gledam, imam občutek, da je vse, kar vidim, res, da se vse dogaja tukaj in zdaj.«
Nollywoodska produkcija je v celoti financirana z zasebnim kapitalom, kar pomeni, da je odvisna izključno od prihodkov od prodaje. »Hočeš snemati film? Imaš scenarij? Takoj poišči financerja in začni snemati,« pravi Mahmood Ali-Balogun, eden vodilnih nigerijskih filmskih producentov. »Kapital iz Francije, Evrope ali ZDA ni dober, saj ima možnost poseganja v proces snemanja in postprodukcije. To pa ni dobro za trženje in afriške gledalce.« Večina filmov je posneta s proračunom največ 25.000 ameriških dolarjev, snemanje pa je končano v tednu dni. Sledi postprodukcija, predvsem nasnemavanje zvoka oz. sinhronizacija za angleško in francosko govoreče prebivalstvo, v lokalne afriške jezike, včasih tudi posebej za posamezne regije (in religije) prilagojena filmska montaža.
Trésor Baka, igralec, ki filme sinhronizira v kongovski jezik lingala, je prepričan, da so filmi priljubljeni zato, ker jim je uspelo moderne kulturne vzorce prenesti v zgodbe, prepojene s tradicionalnimi verskimi in kulturnimi vrednotami.
Uspeh, piše New York Times, je seveda nalezljiv, zato ni čudno, da se na podoben način filmskih podvigov poskušajo lotevati tudi v drugih afriških državah. V zambijskem mestu Kitwe so tako pred kratkim posneli film v nollywoodskem slogu in še za razred slabših razmerah: proračun je bil 7.000 ameriških dolarjev, snemali so v zasebnem stanovanju, po desetih dneh je bil film na DVD-jih pripravljen za distribucijo po sosednjih državah. A. J.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
