Vedno težja pot do dobre glasbe
18. 02. 2016
Časi za odjemalce glasbe so idealni: še nikoli doslej do katerekoli glasbene zvrsti, izvajalca, pesmi, koncerta ... ni bilo lažje dostopati kot danes, in to z malo sreče brezplačno. Zato pa je glasbe toliko več, neskončno več. Pravzaprav – preveč.
V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je na lestvici singlov Billboard 200 vsako leto pojavilo povprečno 500 izvajalcev, izšlo pa je 30.000 albumov. Že to je bila pravzaprav neobvladljiva številka tudi za največje glasbene navdušence. Letos je še bistveno drugače: količina na leto izdanih albumov je dvakrat večja, število izvajalcev na Billboardovi lestvici prav tako. In vse je dosegljivo skorajda v realnem času. A vseeno (ali pa ravno zato) se vse pogosteje pojavlja vprašanje, kako do prave, kakovostne glasbe.
Določeni filtri obstajajo. Večina spletnih katalogov ponuja možnost izbire na podlagi osebnih preferenc. Applov iTunes z njihovo pomočjo uporabniku izbere primerno glasbo za prenos s spleta, Spotify omogoča neomejen dostop do velikanske knjižnice, ki jo je mogoče personificirati ... a vseeno je količina glasbe za običajnega uporabnika neobvladljiva.
Prav izboljšanje uporabniške izkušnje je bil tudi cilj združitve dveh velikih ameriških podjetij, podjetja za prodajo koncertnih vstopnic Ticketfly in spletnega radijskega ponudnika Pandora. Slednji je na trgu dlje časa kot njegova neposredna konkurenta, Spotify ter Apple Music, a je vseeno prisiljen v sodelovanje z drugimi ponudniki glasbene industrije. Razlog je ta, da je Apple Music v zadnji polovici lanskega leta pridobil več kot 10 milijonov uporabnikov, toliko jih ima tudi Spotify. Pandora ima sicer 78 milijonov uporabnikov, a zgolj štirje milijoni uporabljajo plačljivo radijsko obliko.
Ključna prednost Pandore pred ostalimi tekmeci je bila ravno v kakovostnih algoritmih, ki so poslušalcu omogočali izbiro in poslušanje glasbe po osebnih preferencah. Dodano vrednost si je še zviševala z vzporednimi informacijami o koncertih, izvajalcih, predvsem pa z možnostjo nakupa vstopnic (zato tudi združitev s podjetjem Ticketfly), pesmi v digitalni in fizični obliki, tudi z neposrednimi sporočili samih ustvarjalcev.
Združeno podjetje je vredno 450 milijonov ameriških dolarjev, kar pomeni, da gre za največji tovrstni proces v zgodovini digitalnih glasbenih medijev. Ki pa mora še dokazati svojo upravičenost. Ne nazadnje, lani so delnice Pandore izgubile 25 odstotkov vrednosti, podjetje pa je ustvarilo 300-milijonsko izgubo. Na roko jim ne gre niti odločitev Facebooka, da bo prav tako vstopil na bogati trg prodaje vstopnic. Poleg tega je Pandora dostopna le v Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji, kar ji v primerjavi z globalnima Facebookom in Apple Music še dodatno otežuje položaj. Slednji se je odločil posnemati poslovni model Pandore in bo poslušalcem omogočil individualizirano oblikovanje radijskih postaj. S svojo razširjenostjo med najmlajšo in finančno najmočnejšo generacijo pa bo v bistveni prednosti pred Pandoro, ki je najmočneje zasidrana med generacijo, starejšo od 34 let in zato tržno že manj zanimivo.
Združevanje poteka tudi na področju časopisnih medijev. Pred kratkim je spletni glasbeni magazin Pitchfork prevzela založniška korporacija Condé Nast. S tem si je izborila dostop do publike, ki jo v svojih številnih tiskanih (in spletnih) izdajah ne »pokriva«. Gre za generacijo, rojeno na prelomu tisočletja, ki Pitchfork dojema kot kredibilen medij. Spletna stran ima mesečno več kot sedem milijonov obiskov, to pa je število, piše Economist, ki ga Condé Nast z različnimi poskusi nagovarjanja milenijske generacije nikoli ni uspelo niti približno doseči.
Vseeno pa tudi ta združitev ni povsem brez nevarnosti. Zvesti obiskovalci se bojijo, da bo stran izgubila ostrino, neposrednost, predvsem pa novinarsko neodvisnost in verodostojnost. Pitchfork je namreč medij, ki jasno in nedvoumno izraža svoja stališča do izvajalcev, s katerimi se ne strinja, prav tako je kritičen do mehanizmov globalne glasbene industrije. To pa je za konglomerat tipa Condé Nast, ki svoje produkte veže na tip »globalnega poslušalca uniformnega srednjega razreda«, lahko kočljiva, nepredvidljiva in škodljiva situacija.
Tako Pandora kot Pitchfork oziroma njuni novi lastniki morajo biti zelo pozorni do svojih poslušalcev in bralcev. Za oba medija namreč obstaja velika nevarnost, da se iz kredibilnih prelevita v medije, ki so podvrženi diktatu korporacij in ustvarjanju takšnih in drugačnih modnih trendov, ki imajo zgolj en namen – prodajo, ne pa uporabnikovo zadovoljstvo in kakovostno bralsko oziroma poslušalsko izkušnjo.
Kar pa se tiče bitke algoritmov, ključnega orodja za prepoznavanje uporabnikovih želja, je jasno, da sta spletna velikana Apple in Facebook zaradi vlaganja v tovrstno znanje v veliki prednosti. Razumljivo, večji kot si, lažje s pomočjo različnih orodij vsiliš lastno mnenje, torej tudi občutek, kaj je in kaj ni dobro brati in poslušati. Kar pomeni, da je odločitev pravzaprav vedno – težja. A. J.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
