Sporen spored
Foto: Igor Modic
Gala koncert: Operni zbori in arije. Opera SNG Ljubljana. Ljubljana, Cankarjev dom, 27. in 28. 11. 2010.
15. 12. 2010
Za položaj, v katerem se je znašel ljubljanski operni ansambel, ni krivo sedanje vodstvo. Je pa zaslužno za lahkoten spored gala koncerta, ki je v enem večeru postregel z nesmisli, kot so celotna orkestrska medigra iz koračnice Aide (ki bi morda lahko bila bolj smiselna, če bi bila odigrana/dirigirana z nekoliko več zavedanja o tem, kaj naj bi se dogajalo »na odru«), in grobo rušil glasbene forme (to bi se ponekod dalo reševati s preprostim dodatkom takta ali dveh, recimo po Kaj veseli bi ne peli), da o sesutju solite forme in Wagnerju sploh ne izgubljam besed. Nikjer v svetu operni ansambli nimajo več sporedov (z več mislim na zadnjih deset let!), ki bi jih lahko opisal z »malo mešano na žaru«, niti v predprazničnem obdobju niti kot rešitev za začasno prostorsko stisko. Težko verjamem, da v Sloveniji – ko že imamo mednarodno vodstvo Opere – ne bi bilo osebe, ki bi zasnovala bistveno boljši, tehtnejši in kljub temu za množice primeren sp
»Skorajda nihče izmed solistov ni v zadovoljivi (odrski) kondiciji, zato je fuga izzvenela izjemno živčno, konfuzno in povsem nepovezano, brez jasnih poudarkov začetkov tem in s slabim podajanjem besedila.«
Zbor SNG Opera in balet Ljubljana sploh ni slab! So v zadovoljivi kondiciji, vsaka sekcija posebej in kot korpus imajo lepo, izenačeno barvo, končna tekstura je več kot dovolj gosta za to vrsto repertoarja, a dovolj lucidna, da poslušalec nima občutka valeče se zvočne mase. Med sekcijami je največji napredek slišen pri tenorjih, ki niso presvetli, temveč imajo lepo zaokrožen zvok, tudi soprani so slišno pomlajeni. Kot se za tako veliko izvajalsko telo spodobi (naj omenim, da je bil zbor okrepljen z dodatnim zborom, to pa v koncertnem listu ni bilo navedeno), je dinamičen razpon precejšen. Pianissimo je bil to, kar mora biti, brez aspiriranosti ali nepodprtosti, fortissimo ni bil nikoli nasilen (pa čeprav so v Gloria all'Egitto skušali preglasiti orkester), sotto voce v Zboru hebrejskih sužnjev pa je bil naravnost perfekten.
V celoti je Željka Ulčnik Remic zbor dobro pripravila, s poudarkom na podrobnostih (akcenti, sforzandi), to je zboru omogočilo, da je lahko vidno in z užitkom muziciral z dirigentom in med seboj. Pogosto pa se mi je zdelo, da je bilo besedilo v celoti premalo natančno posredovano (recimo pri Prodani nevesti, Faustu, Turandot), kdaj pa kdaj je bilo očitno, da je altov dosti premalo (Leteči Holandec oziroma po naše Večni mornar), nekajkrat so se pojavile tudi težave z neizčiščeno vertikalo (Gorenjski slavček) in intonacijo (Tannhäuser).
Tudi operni orkester je v presenetljivo dobri kondiciji. Sekcije med seboj lepo sodelujejo in se poslušajo ter izenačujejo. Ker glasbeniki niso bili utesnjeni v orkestrski jami, je bil njihov zvok bistveno toplejši, širši in lepo zaokrožen (sploh pri godalih). Nekoliko so me zmotile le (kar pogoste) ne v celoti izigrane note, pa težave s pizzicatom in intonančno točnostjo visokih pihal.
Še najbolje je orkester zvenel pod taktirko Lorisa Voltolinija, Uvertura iz Verdijeve opere Macbeth je bila recimo čudovita. Škoda, ker Voltolini nima (ali pa ni želel imeti) več občutka za ustvarjanje razmerij med glasovi in orkestrom. Pod njegovo taktirko je bil zbor po pravilu preglašen, pogosto pa tudi solisti (celoten Nemico della patria). Z nekoliko več občutka za zbor sta dirigirala Igor Švara in Marko Gašperšič, vendar sem pri njiju pogosto pogrešal nekoliko več občutka za muzikalno povezanost (Prodana nevesta, Iris).
Povsem ob koncu se je pokazala res žalostna slika solističnega ansambla ljubljanske Opere, z Verdijevo Fugo iz opere Falstaff. Skorajda nihče izmed solistov ni v zadovoljivi (odrski) kondiciji, zato je fuga izzvenela izjemno živčno, konfuzno in povsem nepovezano, brez jasnih poudarkov začetkov tem in s slabim podajanjem besedila.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
