Izključitev kritika devetletke iz debate na TV Slovenija
15. 12. 2013
V sredo, 11. decembra, je bila na TV Slovenija 1 ob 23.05 uri oddaja Odkrito o devetletki. Kot eden od bolj izpostavljenih članov Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje in kot avtor odprtega pisma, ki sem ga pred časom poslal ministru dr. Jerneju Pikalu (objavljeno pa je bilo v Pogledih), sem bil kot sogovornik povabljen v oddajo. Nekaj ur pred snemanjem sem bil s strani urednice seznanjen s stališčem avtorja Bele knjige o vzgoji in izobraževanju dr. Janeza Kreka, da se v primeru moje prisotnosti ne bo udeležil oddaje, in s stališčem ministra Pikala, da če v oddaji ne bo dr. Kreka, tudi njega ne bo. Zato sem bil »izbrisan« s seznama udeležencev oddaje.
Izključevanje javne razprave in soočenja različnih mnenj s strani dekana fakultete, ki izobražuje bodoče učitelje, se mi zdi nevredno nekoga, ki se šteje za intelektualca.
Še bolj škandalozno in prezira vredno kot odločitev dr. Kreka ocenjujem gesto ministra Pikala, ki je s podporo nespodobnemu ultimatu dal ključni glas za izbris enega od članov Strokovnega sveta RS za izobraževanje s seznama udeležencev oddaje.
Kot zavrženo doživljam tudi ravnanje dr. Janeza Kreka, ki si je dovolil za javnim omizjem, na katerem me na njegovo zahtevo ni bilo in mu nisem mogel odgovoriti, podajati pavšalne ocene o meni; prav tako pa tudi ravnanje ministra Pikala, ki je takšno početje omogočil.
Dr. Janez Krek mi je očital, da kritiziram šolstvo, namesto da bi predlagal rešitve. Takšno kritiko rade volje sprejmem. Prihajam iz stroke, ki se v pomembnem delu ukvarja s kliničnimi težavami, zato je ena od prvih stvari, ki jih uči, preprosta modrost: če želiš spremembe na bolje, najprej potrebuješ dobro diagnozo, šele potem terapijo. Zdravljenje, ki ne temelji na dobri diagnozi, je lahko ne samo škodljivo, pač pa usodno. Včasih je hitenje z zdravljenjem škodljivo – najprej je treba poznati vzroke bolezni, potem jo šele lahko uspešno zdravimo.
Čisto nič drugače ni s šolskim sistemom: če ga želimo izboljševati, najprej rabimo njegovo jasno diagnozo. Kakršnekoli rešitve, ki ne temeljijo na poglobljeni in kakovostni analizi, imajo v najboljšem primeru zelo omejen domet (tako kot npr. ukrepi za izboljšanje bralne pismenosti v zadnjih letih).
Zato bom nadaljeval tam, kjer sem končal. Ne s kritizerstvom – kot moja prizadevanja razumeta in razglašata dr. Janez Krek in minister Pikalo –, pač pa z opozarjanjem na morebitne težave našega šolskega sistema. Ne zato, ker ne bi maral slovenske šole, pač pa zato, ker mi je še kako mar zanjo in ker sem prepričan, da edina pot do dolgoročnih izboljšav ne vodi zgolj preko ponujanja vsakič novih »rešitev«, pač pa šele na osnovi poglobljenih in kakovostnih analiz do takšnih strategij, ki bodo izhajale iz jasne vizije razvoja izobraževanja v Sloveniji. Ker v tem trenutku nimamo niti takšne analize niti takšne vizije, so kakršni koli »recepti« in »rešitve«, ki bi jih kdorkoli v tem trenutku ponujal šolstvu, v najboljšem primeru početje brez posebnega učinka (kot zadnji projekti za izboljšanje bralne pismenosti), v najslabšem primeru pa dolgoročno škodljivi.
Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik je član Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Šolstvo in znanost:
|
komentarjev: 6
15.12.2013 Prispevki avtorja
Šolstvo in znanost:
|
komentarjev: 3
08.11.2013 Šolstvo in znanost:
|
komentarjev: 6
15.12.2013 Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
