Kultura na volitvah

Ministrstvo za kulturo – da ali ne?
Nekatere stranke napoveduje zmanjšanje števila ministrstev. Ali načrtujete vključitev kulturnega resorja v kakšno večjo celoto?

DeSUS
Da, ministrstvo za znanost, kulturo, šolstvo in šport.

LDS
V Liberalni demokraciji Slovenije menimo, da mora država postati bistveno bolj enostavna in pregledna. V mislih imamo predvsem poenostavitev postopkov odločanja, saj mora biti državni aparat ljudem in podjetjem v pomoč, ne pa njihova nočna mora in prepreka za razvoj. Projekt vzpostavitve enostavne države je treba začeti pri vladi in nadaljevati na nižjih ravneh. Predlagamo zmanjšanje ministrstev na osem in v tem okviru ministrstvo za kulturo ostaja samostojno, posebej pa izpostavljamo, da morata biti kultura in umetnost vključeni v vse pomembne vladne strategije (turizem, zunanja politika, gospodarstvo, šolstvo ...).

LISTA VIRANT
Razporejanje resorjev je stvar izida koalicijskih pogajanj po izidu volitev. Če pa bi že prišlo do konsenza glede vključevanja kulture v večji sektor, se nam zdi smiselno povezovanje izobraževanja in kulture.

LZJ – PS
Prihodnji razvoj slovenske kulture načrtujemo tako, da kulturo približamo čim več prebivalcem Slovenije in jim preko nje zvišujemo kakovost življenja. Tako vzpostavljamo tesnejšo povezavo predvsem med tremi področji: kulturo, šolstvom in ekonomijo. To ne pomeni nujno spajanj ministrstev, gotovo pa pomeni tesnejše povezave, ki prinašajo vsebinske novosti.
Kultura bo v tesnejši navezavi s šolstvom lažje razvila nekatera dosedanja prečna sodelovanja, denimo nov model kulturno-umetnostne vzgoje. Z njim bo vsak otrok v osnovni šoli deležen kakovostnih kulturnih vsebin in s tem spodbujen k ustvarjalnosti. Vseh 786 osnovnih šol v Sloveniji bomo vključiti v programe kulturne vzgoje, v katerih aktivno sodelujejo umetniki.
Druga vsebinska prednost take tesnejše povezave dveh resorjev zadeva srednje šole: vsaka izmed 129 slovenskih srednjih šol bi vsaj enkrat letno sodelovala v kulturnih programih, ki so namenjeni mladim, da bi jih tako spodbujali k ustvarjalnosti. Pri kulturno-umetnostni vzgoji za to občutljivo ciljno skupino pa bomo zlasti z urbanimi in sodobnimi kulturnimi izrazi mlade usmerjali k ustvarjalnosti in kakovostnemu preživljanju prostega časa.
Pri povezavah kulture z gospodarstvom načrtujemo ciljno podporo razvoju kreativnih industrij (arhitekturi, oblikovanju, modi, novim medijem), pa tudi tistim kulturnim področjem, ki dosežejo širok krog občinstva (glasba, tiskani in elektronski mediji, film). S tem bomo med prebivalci Slovenije ustvarjali novo, svežo podobo slovenske kulture kot odprte in komunikativne ter promovirali njen ustvarjalni naboj.
S kulturo kot pomembno ekonomsko kategorijo, dejavnikom socialne kohezivnosti in kakovostnega preživljanja prostega časa dejansko lahko dvignemo kakovost življenja vsakega posameznika v Sloveniji, z razvojem kulturnega turizma v Sloveniji pa Slovenijo tujcem približamo kot vsebinsko zanimivo destinacijo.

SD
Socialni demokrati umeščamo kulturo med prioritete tudi v naslednjem mandatu, zato jo umeščamo v prvo poglavje našega programa. Zavzemamo pa se za reorganizacijo državne uprave z desetimi ministrstvi, eno izmed njih naj bi bilo pristojno za izobraževanje in kulturo. Na skupen nastop gledamo zlasti s stališča priložnosti za okrepitev medsektorske povezanosti, ki bo okrepila zavedanje o pomenu kulture za našo prihodnost.

SDS
Prvi korak pri zmanjšanju stroškov države in povečanju njene učinkovitosti bo zmanjšanje števila ministrstev na deset. Smiselno je združevanje ministrstev, ki so vsebinsko povezana.

SLS
V SLS načrtujemo združitev ministrstva za kulturo z ministrstvom za šport, ki se bo imenovalo Ministrstvo za kulturo in šport RS.

SNS
Predvidevamo združitev ministrstva za kulturo z ministrstvom za šolstvo in šport. Dejstvo je, da se, oziroma bi se vsaj moral, odnos do kulture prične graditi v najbolj zgodnjem izobraževalnem obdobju ter da mora biti sestavni del celotnega sistema izobraževanja, ko se nadgrajuje in razvija tako sam odnos do kulture kot njeno poznavanje in zavedanje njene pomembnosti za obstoj in razvoj naroda. Zato je združitev resorjev po naši oceni smiselna in utemeljena.

TRS
V stranki TRS smo prepričani, da je predvolilno govorjenje o zmanjševanju ministrstev govorjenje na pamet. Prepričani smo tudi, da ne pomeni združevanje ministrstev nujno tudi opaznega prihranka (za kar pri tovrstnih obljubah gre), vsekakor pa pomeni združevanje ministrstev slabitev posameznih področij, ki se jih združuje.

ZARES
(odgovarjala je donedavna ministrica Majda Širca)
Preoblikovanje vladnih resorjev mora biti plod temeljite analize, ne pa rokohitrskih predvolilnih razmišljanj, ki se kaj hitro skrčijo na lepotne posege in na licitacijo o številu fikusov. Razumemo, da je razmislek o vitkejši vladi v času splošnega varčevanja in skrbi za racionalizacijo dela aktualen, a hkrati poudarjamo, da ne velja k tej temi pristopiti preveč zaletavo. Konec koncev nam primerjalne analize drugih držav potrjujejo, da tako rekoč ni vlade, ki bi imela manj kot deset ministrstev – v povprečju jih ima med dvanajst in štirinajst –, ob pogosti praksi sobivanja več ministrov/ministric znotraj istega ministrstva.

V Zares menimo, da velja namesto zaletavega zmanjševanja števila ministrstev najti polje za združevanje podpornih nalog (skupnih služb v točkah, ki so nekaterim ministrstvom blizu). Pomemben premik je tudi v razbremenjevanju ministrov/ministric z delom, ki bi ga morali bolj avtonomno opravljati visoki uslužbenci ministrstev. Neprimerno je, da so ministri vse bolj porinjeni v situacije, ko se ukvarjajo z gradbenimi jamami, pogodbami in partikularnostmi, ki se jim uradniki umikajo. Tako ministri/ministrice izgubljajo moč in čas za konceptualne ukrepe in verodostojne zagovore področja, ki so mu strokovno in politično zavezani. V primeru združevanj različnih resorjev v enem ministru/ministrici obstaja tudi nevarnost manjše kredibilnosti, saj je malo verjetno, da se nekdo spozna na več področji. Na čelu ministrstva naj bi bil namreč človek, ki govori jezik svojega področja, ga zna braniti, navduševati, ki razume odpore, potrebe po reformah ipd. V tej luči si težko predstavljam, da bi minister za kulturo pokrival še druga področja, ki nimajo večjih medsebojnih sorodnosti.

Naj ob tem poudarim, da je v tem mandatu ministrica za javno upravo razmišljala prav v tej smeri in poskrbela za racionalizacijo dela vlade z združevanjem služb za ravnanje z nepremičninami, z agencijo za javna naročila in z drugimi oblikami, ki optimizirajo poslovanje. V izhodiščih za reorganizacijo, ki jih je predstavila vladi – a jih ta ni potisnila naprej –, naj bi se število ministrstev sicer zmanjšalo (kar nekaj jih je »brez listnice«, nekatera so plod koalicijske kombinatorike), a odstopanj od dobrih praks ni bilo.
Sicer pa velja iskati sinergije, povezovanja, pretakanja in bratenja med ostalimi vladnimi resorji, saj se politike – pa ne le na kulturi – nujno prepletajo.
Korake v smeri močnejšega in obvezujočega povezovanja pomeni že razvojno naravnani proračun, ki ukinja znane vrtičke posameznih resorjev in vzpostavlja sinergije s skupnimi interesi in projekti.

Večina evropskih držav ima samostojno kulturno ministrstvo (ali pa v kombinacijah z mediji, vero, izobraževanjem, mladino, športom), a večina evropskih držav ima tudi bolje organizirano in definirano delo oziroma odgovornost sodelavcev. Moja kolegica v Stockholmu npr. ima na ministrstvu neznatno, majhno ekipo sodelavcev. Ima pa ogromno satelitov – torej agencij, ki povsem samostojno skrbijo za določena področja (tako, kot sta pri nas knjiga in film).

Če povzamem: kdor danes razmišlja o ukinitvi/preoblikovanju ministrstva za kulturo, se moti na točki, ko naj bi to prineslo prihranek večjega pomena. To se zgolj lepo sliši, sploh pa v trendu stigmatiziranja uradnikov in državnih uslužbencev. Prihranek, predvsem pa večji izplen, prinese lahko dober kadrovski potencial na ministrstvih, ki ni prestrašen, ki si drzne misliti široko in ki se ne utaplja v birokratizmu. Pomembno je mreženje z vsemi politikami. Moje izkušnje z mreženjem so dobre tam, kjer so bili ministrski kolegi in kolegice odprti, razgledani in so razumeli, da vrtičkarstvo škodi. Zato smo bili uspešni tam, kjer smo se povezovali in ne izključevali: na gospodarstvu, znanosti, kmetijstvu, zunanji politiki … Vse od digitalizacije, kreativnih industrij, utrjevanja kulturne dediščine do uveljavljanja slovenske kulture v tujini. Po dolgotrajnem usklajevanju pa je celo obrambi uspelo pripeljati en tank na filmski trak.

Delež proračunskih sredstev za kulturo
Zadnja leta je delež sredstev za kulturo predstavljal okrog dva odstotka proračuna. Se vam zdi ta znesek ustrezen?

DeSUS
Je premajhen, vendar v teh kriznih časih ne bo mogoče zagotoviti več.

LDS
Mnogi slovenski ustvarjalci, umetniki in intelektualci nasploh beležijo odmevne uspehe v drugih kulturnih okoljih, medtem ko v Sloveniji ne dobijo pravih priložnosti za vrhunsko ustvarjanje. Še več: pogosto jih dobesedno preženemo drugam, ko jih označujemo za pretenciozne megalomane in drobnjakarsko preštevamo davkoplačevalske cekine, ki bi jih morali nameniti njihovim umetniškim stvaritvam. Država mora spodbujati umetniške presežke in zagotavljati odprte povezave z evropskimi in svetovnimi kulturami. Če naj bo Slovenija odprta družba, mora biti odprta predvsem kulturno, mora biti multikulturna in multiidejna družba, zato je treba povečati vlaganja v kulturne izmenjave, promovirati slovensko kulturo drugod, uvažati najpomembnejše dosežke s področja kulture ter tako bogatiti in plemenititi slovensko kulturno ponudbo.

LISTA VIRANT
Zavedamo se pomena kulture za identiteto in obstoj Slovenije, zato bi se v obdobju konjunkture zavzemali za večanje deleža za kulturo v državnem proračunu; v sedanjem obdobju pa bi želeli obdržati dosežen obseg financiranja kulturnih programov, pri čemer bi se zavzemali, da je razmerje med namenskimi sredstvi in sredstvi za plače ter materialne stroške v korist programa, kulturnih vsebin. Namenska sredstva bi lahko povečali tako, da racionaliziramo organiziranost javnih služb znotraj kulture; kak javni zavod lahko združimo z njemu podobno ustanovo, kako agencijo ali njeno izpostavo pa tudi ukinemo in produktivno vključimo v delovanje ustreznega oddelka v sestavi ministrstva.

LZJ – PS
V primerjavi z drugimi evropskimi državami je dostojen, še posebej, če se vanj v prihodnje ne bo rezalo tako ostro, kot se je zadnjih nekaj let npr. v Veliki Britaniji, Italiji ali Nizozemski. A ker bo iskanje proračunskih prihrankov in nižanje sredstev javnemu sektorju gotovo šlager vseh neoliberalcev, je treba jasno povedati: Pozitivna Slovenija deleža denarja za kulturo v državnem proračunu ne namerava krčiti! Ker pa bo zaradi finančne krize pod vprašajem celotna vsota, ne le njeni deleži, je iskanje strateških povezav v tem trenutku vitalnega pomena za kulturo. Še več, potrebne bodo strateške odločitve, katera področja izpostaviti in dodatno razvijati, katera pač ne. Standard financiranja, ki je bil vzpostavljen ob dveh velikih prireditvah, Svetovni prestolnici knjige in Evropski prestolnici kulture, si bomo prizadevali zadržati kot trajen in ohraniti kulturne proračune nad 200 milijoni evrov. Prepričani smo, da s temi sredstvi kultura lahko doseže bistveno večje učinke.

SD
Ne. Želeli bi, da bi bil proračun za kulturo še večji, a se zavedamo javnofinančne slike in smo realni. Veseli pa nas, da je bilo v tem mandatu kljub težkim finančnim okoliščinam kulturi realno namenjenih bistveno več proračunskih sredstev kot v ekonomsko prosperitetnem letu 2008.

SDS
Menimo, da je za kulturo, pa tudi za druga področja, namenjenega premalo proračunskega denarja, vendar je – glede na trenutno slabo gospodarsko situacijo v Sloveniji in negotovo prihodnost – nerealno pričakovati povečanje sredstev ne glede na resor.

SLS
V SLS menimo, da je znesek ustrezen, vendar pa ne smemo računati na to, da bo kultura pri splošnem zmanjšanju proračuna izjema. V SLS načrtujemo prestrukturiranje resorja, ki bo prineslo prihranek in racionalnejšo porabo tudi na tem področju.

SNS
Znesek se nam zdi bistveno premajhen, saj je kultura eden izmed temeljev obstoja vsakega naroda, kar pa je dosedanja slovenska oblast, brez izjeme vse od leta 1992 dalje, zanemarjala. Verjetno zaradi tega, ker jim ni dosti mar slovenstva in zaradi pomanjkljive izobrazbene strukture. Seveda pa sama višina sredstev še ni zagotovilo za ustrezen razvoj kulture; zelo pomembno je namreč tudi kako, po kakšnih razmerjih in komu se sredstva namenjajo.

TRS
V stranki TRS menimo, da je delež, namenjen kulturi v RS, (pre)majhen. Slovenija je namreč ena izmed držav, kjer je kulturna produkcija izjemno bogata in po zvrsteh in oblikah izredno pestra. To brez dvoma kaže na velik interes in potrebo prebivalk in prebivalcev. Ta interes pa razumemo v stranki TRS kot javni interes. Da ne omenjamo prav posebej posebnega državotvornega statusa kulture. Ocenjujemo tudi, da je večina javnega denarja namenjena institucionalizirani in premalo ne-institucionalizirani kulturni dejavnosti.

ZARES
Nihče, ki se ukvarja s kulturo, ne bo pritrdil, da je ta odstotek ustrezen. Skliceval se bo na evropske standarde, ki segajo tja do 3 odstotkov deleža v državnem proračunu, in na še marsikaj drugega.
Glede na trenutek, ki ga živimo, menim, da se bo v bližnji prihodnosti težko ponovil proračunski delež izpred dveh let, ki je bil tako rekoč najvišji po osamosvojitvi. Znašal je namreč 2,413 % (po rebalansu 2,2 %) in 0,57 % BDP, torej 15 % več, kot je znašala realizacija v predhodnem letu (še debelih krav). Takrat so porasla sredstva za nevladni sektor, za AV projekte oziroma film, za knjigo, investicije itn.
Že v letošnjem letu se je napovedal rebalans, ki je predvidel zmanjšanje sredstev za kulturo za več kot 35 milijonov evrov. Ob ostrem odzivu kulturnikov, MzK in celo predsednika države se je ta znesek prepolovil. A vprašanje, za koliko časa. To poudarjam tudi zato, ker je kultura v programih političnih strank zelo slabo prisotna ali skoraj neprepoznavna. To me skrbi in tudi žalosti.
V stranki Zares – socialno liberalni zagovarjamo stabilen proračun oziroma nezmanjševanje v zadnjem mandatu doseženega deleža. Hkrati pa poudarjamo nujnost reform, še posebej znotraj javnega sektorja. Dialog o reformah smo zaključili spomladi, pripravili spremembe krovnega zakona o kulturi, predlog nove kolektivne pogodbe in druge ukrepe, ki so sedaj v predalu in čakajo, da jih bo nova vlada pognala v tek. 

Javni interes in trg
Kulturo večinoma financiramo iz javnih sredstev, ker je Slovenija premajhna, da bi relevantno kulturno produkcijo prepustili trgu. Se strinjate s to dolga leta temeljno tezo slovenske kulturne politike?

DeSUS
Da.

LDS
Država in občine morajo zagotavljati spodbudno okolje za ohranjanje in razvoj, obenem pa avtonomijo slovenske kulture, umetnosti, kulturne dediščine in jezika s financiranjem kulture v priporočenem deležu EU od 2,5 do 3 % BDP. Posodobiti moramo koncept proračunskega financiranja, in sicer s financiranjem javnih zavodov za čas trajanja mandatov direktorjev (5 let), kar zagotavlja avtonomijo, boljše načrtovanje in večjo gospodarnost poslovanja, ter uvesti bolj fleksibilne oblike financiranja nevladnih organizacij in samozaposlenih na področju kulture.
Slovenska kultura in umetnost se morata tudi v prihodnje financirati iz državnega in občinskih proračunov, še posebej, če se želimo z dosežki postaviti ob bok evropski kulturni ustvarjalnosti. Hkrati pa opozarjamo na nujno potrebne konceptualne spremembe, ki bodo prinesle večjo avtonomijo in zmanjšale posege države v svobodo ustvarjanja.

LISTA VIRANT
Seveda slovenski trg še zdaleč ne more zagotoviti pogojev, v katerih bi se zahtevna oz. umetniška kulturna produkcija financirala iz lastnih sredstev, pa vendar menimo, da zaradi tega ne smemo pozabiti na pozitivni vpliv tržnega korektiva, ki stimulira ustvarjalce, da ne izgubijo stika s svojim občinstvom. Trg ne sme odločati o tem, ali bo nastal ta ali oni kulturni produkt, dobro pa je, da je pričakovani odziv trga vštet v načrtovanje programov. Kulturna politika mora golo subvencioniranje preseči z modernejšim načinom investicij v kulturo, kulturni subjekti pa se bolj povezovati z gospodarstvom, na primer s turizmom.

LZJ – PS
Nikoli tržna ekonomija ne bo mogla pokriti vsega javnega interesa v kulturi, zato je vloga države nujna in usodna. Javni sektor je prvi in največji producent, izvaja javno službo na vseh področjih in za njeno optimiranje je treba skrbeti. A če kulturo razumemo kot javno dobro, tedaj je nujno dodati, da lahko javni interes enako uspešno zagotavljajo tudi nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci: kot izvajalci javnih kulturnih programov oziroma kulturnih projektov.
Jasna kulturna politika se med različnimi ponudniki kulturnih vsebin ne bo obotavljala jasno ločiti pristojnosti in odgovornosti za kvaliteto teh vsebin. V nacionalnih javnih zavodih jo je vsekakor mogoče dvigniti: s tem ko bo mandat zaupan za 4-letni program in dana večja avtonomija razpolaganja s proračunskimi sredstvi, bo tudi odgovornost vodilnih za poslovodenje in strokovnega vodstva za program večja. Nevladnim organizacijam s področja kulture pa je s prostorskimi in finančnimi pogoji za delo ter kontinuiranim in strukturiranim dialogom treba omogočiti, da najdejo svoj specifičen prostor v razvoju novih kulturnih praks in raziskovanju meja umetniškega ustvarjanja.

SD
Kulturna produkcija tudi sicer ne bi smela biti prepuščena tržnim zakonitostim, ne glede na velikost države. Kulture namreč ni mogoče razumeti kot tržno blago, saj predstavlja konstitutivni element naroda ter priča o njegovi izvirnosti in enkratnosti.

SDS
Da, se strinjamo, vendar hkrati poudarjamo, da javno-zasebno partnerstvo v kulturi pri nas še ni zaživelo v obsegu, kot bi lahko.

SLS
Načeloma ta teza nima zveze samo z velikostjo trga, pač pa s tezo Adama Smitha, da je treba določene družbene projekte prepustiti državi, saj s svojo donosnostjo ne morejo zadovoljiti privatnih investitorjev, lahko pa s svojimi eksternalijami dolgoročno vplivajo na dobrobit družbe. V SLS menimo, da vsekakor moramo nacionalne muzeje, nekatera gledališča in orkestre, pa seveda kulturno dediščino, kot je Lipica, ohraniti v državni lasti in jih tudi ustrezno podpirati. Nismo pa dolžni financirati vsakogar, ki se ukvarja s produkcijo umetnosti samo zato, da bo preživelo čim več kulturnikov.
Nedopustno je, da nekateri zasebniki za produkcijo umetnosti dobijo po več sto tisoč evrov letno, četrt slovenskih družin pa je na pragu revščine. Zato smo v SLS prepričani, da je potrebno porabo na razpisih in pozivih zmanjšati.

SNS
Res je, da kulturo financiramo v večjem delu iz javnih sredstev, ni pa res, da je Slovenija premajhna za nastop kulture na trgu. To dokazujejo naši umetniki v tujini, ki pa praviloma od slovenskega kulturnega ministrstva nikoli niso dobili denarja. V slovenski kulturi se žal vse prevečkrat denar deli glede na politično in prijateljsko naklonjenost, ne pa glede na kvaliteto.

TRS
Da, s tem se v stranki TRS strinjamo; tudi zaradi že zgoraj povedanega. Prav tako pa menimo, da je dobršen del kulturne dejavnosti in produkcije že na trgu, kar nima vedno pozitivnih posledic, predvsem za ustvarjalke in ustvarjalce. Prav tako menimo, da bi bila prepustitev kulture v pogojih globaliziranega sveta izključno ali povečini trgu za nacionalne interese slaba. Ključno se nam zdi vprašanje, kako razumemo pomen, vlogo in vsebino kulture v sodobnem slovenskem trenutku in prihodnosti.

ZARES
To ni temeljna teza slovenske kulturne politike, saj si ta nenehno prizadeva, da bi se v kulturno produkcijo vključevala tudi sredstva iz zasebnih virov. In se – resda v manjši meri kot tam, kjer je zasebnega kapitala več ali kjer je tradicija mecenstva in zasebnega vlaganja dolgotrajnejša.
Če je v vprašanju mišljena druga teza, ki domuje v strahu pred privatizacijo javnega sektorja, naj povem, da se privatizacija večkrat izrablja zato, da se lažje ohranja status quo – še posebej v javnem sektorju. Ko smo predlagali ukrepe za posodobitev javnega sektorja, je kmalu nastala panika, da želimo javni sektor predajati v nestabilne roke gospodarskih oblik. Pa ni šlo za odtujevanje, temveč za večjo odgovornost vodenja in upravljanja.
Skratka, lahko govorimo o boljšem strukturiranju kulture, o tesnejšem povezovanju s trgom in o boljši motivaciji zasebnih vlaganj v kulturo. Težko pa rečemo, da bo trg povzročil pomemben umik javnih sredstev za kulturo. Ne zato, ker je Slovenija majhna, temveč tudi zato, ker trg ni kos regulaciji javnega interesa in potreb, ki izvirajo iz njega.

Mediji
V dosedanji sestavi ministrstvo za kulturo ureja tudi področje medijev.
Se vam zdi takšna ureditev primerna?
Je za vas medijsko področje pomembna tema prihodnjega mandata?
Se vam zdi potrebno, da država medije – z izjemo javne RTV, ki jo regulira poseben zakon – obravnava drugače kot večino zasebnih gospodarskih družb?

DeSUS
Mediji morajo biti zaradi svoje vplivnosti deležni posebne obravnave. Menimo, da najbolj sodijo pod okrilje kulture.

LDS
Za regulacijo medijev ni bistveno, v kateri resor je umeščena, temveč kako ureja delovanje medijev na trgu, kako jih omejuje tam, kjer je to potrebno zaradi zagotavljanja javnega interesa, in na kakšen način omogoča svobodo delovanja.

LISTA VIRANT
To je sprejemljiva resorska rešitev.
Medijsko področje je pomembna tema vsakega mandata, saj se iz odnosa vladajoče politike do medijev v veliki meri zrcali odnos oblasti do osnovnih pojmov demokratičnosti, v prvi vrsti do pravice svobode govora.
Za stranko, ki se zavzema za umik države iz gospodarstva, je seveda toliko bolj »naravno«, da zagovarja tudi popolno neodvisnost medijev od države, seveda pa je to področje mnogo bolj kompleksno od zasebnih gospodarskih družb, saj imajo mediji, pa čeprav v stoodstotni zasebni lasti, drugačno, večjo družbeno odgovornost; pravica javnosti do objektivne obveščenosti, do poštene informacije, mora biti zakonsko natančno in temeljito zaščitena ne glede na vrsto lastništva medijskega podjetja.

LZJ – PS
Da ne bo nesporazuma, ločujemo vaše vprašanje ne dvoje: da, zdi se nam primerno, da medijsko področje ureja ministrstvo za kulturo, kolikor zadeva vsebinska vprašanja pravice do informiranja, razvoja medijske kulture in kulture dialoga. Ne, sedanja zakonska ureditev tega področja ni primerna – saj je dobro pripravljen zakon padel na tnalu razkosane koalicije. In ravno zato bo medijsko področje pomembna tema prihodnjega mandata: ker je zakon preživet. Realnosti ni več kos ne v preprečevanju realnih monopolov ne v zagotavljanju resničnega javnega interesa po obveščenosti ne v spoštovanju avtonomije novinarskega dela kot osnove svobode tiska.

SD
Socialni demokrati menimo, da je umestitev medijev v področje dela ministrstva za kulturo primerna. Ne želimo pa si, da bi se zaradi preferenc posamezne ministrice ali ministra v javnosti ustvarjal napačen vtis, da pojem kultura zaobjema pretežno medije.
Za nas je pomembno, da se v naslednjem mandatu uredijo vprašanja koncentracije lastništva, avtonomije novinarjev, ki jo je treba doseči z večjo soudeležbo novinarjev v procesih odločanja, in stabilnejšega vira financiranja lokalnih medijev. RTV Sloveniji je v okviru statusa javnega zavoda treba zagotoviti pred političnimi vplivi varnejše mehanizme upravljanja in financiranja.
Mediji morajo biti obravnavani drugače kot večina zasebnih gospodarskih družb, saj zagotavljajo uresničevanje z ustavo določenih pravic, zato jim je treba nameniti posebno skrb.

SDS
V SDS zagovarjamo avtonomijo in pluralnost medijev. Menimo, da je trenutna zakonodaja ustrezna, če pa bi jo bilo potrebno uskladiti z zakonodajo EU oz. se bodo pokazale kakšne konkretne pomanjkljivosti, jo bomo ustrezno korigirali. Poudarjamo tudi, da je bil sedaj veljavni Zakon o Radioteleviziji Slovenija že dvakrat potrjen na referendumu.
Da, medije bi bilo treba obravnavati drugače, ker niso preproste gospodarske družbe.

SLS
V SLS smo prepričani, da je področje medijev pomembno, vendar pa ne sme zasenčiti celotnega resorja za kulturo, kot se to pogosto dogaja. Zakon mora zagotavljati pluralnost in uravnoteženost medijskega prostora, vendar pa je hkrati res, da samo z zakoni ne moremo preprečiti berluskonizacije. Mediokracijo lahko preprečimo samo s strokovnostjo novinarjev in to je tisto, čemur nameravamo posvečati posebno pozornost. Skrbeti moramo za izobrazbo, za pravilno seznanjenost poročevalcev s temami, o katerih pišejo, in za dvig nivoja novinarskega poklica. Šele tako bomo dobili neodvisne medije, ki bodo imeli kritiko mediokracije vgrajeno v svoj diskurz in se bodo tako samoregulirali, kar naj bi bila tudi njihova osnovna funkcija. Glede koncentracije lastništva pa v SLS mislimo, da nadzora ne moremo prepustiti zgolj UVK, pač pa moramo ohraniti diskrecijsko pravico ministrstva.

SNS
Mediji, kolikor med njih ne štejemo kulturnih revij, ne sodijo v ministrstvo za kulturo. Mediji so tržni izdelek podjetij, ki bi morali delovati tako kot ostale gospodarske družbe. Je pa medijsko področje izredno pomembno s stališča demokratizacije države ter politične nepolarizacije in jasnega, natančnega in neodvisnega poročanja. Tega žal v Sloveniji ni in glede na trenutno stanje tega očitno tudi še dolgo ne bo.

TRS
V stranki TRS trdimo, da prave in celovite zakonske regulacije medijskega trga sploh nimamo. Predlog Zakona o medijih, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo v zadnji vladi, je položaj na trgu medijev relativno dobro urejal, vendar je zakon zaradi močnih interesnih lobijev propadel. V tem trenutku imamo v veljavi invalidni in enostranski zakon, Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je nastal in bil sprejet pod grožnjo denarne kazni s strani EU. Predpogoj za ureditev medijskega prostora in razmerij v njem so analize stanja, na osnovi katerih bi sploh lahko določali prioritete, nujne ukrepe in vizije. V RS nobena vlada do sedaj take analize stanja ni opravila in v stranki TRS trdimo, da so bili vsi dosedanji zakonski in regulacijski posegi v polje medijev opravljeni na pamet oz. pod vplivom nepreglednih trenutnih konstelacij moči in interesov.
V stranki TRS ocenjujemo, da je sicer problematika RTV kot javne ustanove specifična in bi zahtevala posebno zakonsko obravnavo, ob tem pa se tudi zavedamo, da to s seboj prinaša tudi vsakokratno politizacijo tega pomembnega medija.

ZARES
To, da ministrstvo ureja tudi področje medijev, znotraj evropskih praks ni kakšna velika posebnost. Če bi ga gospodarstvo, znanost ali telekomunikacije, bi bilo simbolno sporočilo drugačno. V bistvu se tega področja najbrž nihče pretirano ne veseli in tudi sama menim, da bi bilo dobro, če bi se v čim večji meri reguliralo samo. Zato sem pri medijski zakonodaji navijala za močno cehovsko povezovanje, ki pa v novinarskih vrstah ni dobilo večinskega konsenza. Močna, strokovna in odgovorno zasnovana nevladna oblika medijskega združenja pa je lahko dopolnilo, ne pa nadomestek vladnega »skrbnika«, ki pač mora biti nekakšno referenčno polje za konceptualne – večinoma zakonske – rešitve. Govorim o konceptualnih in ne političnih vdorih v medijsko polje.

Ja, zdi se mi smiselno, da se mediji, ki so – razen javne RTVS – gospodarske družbe, obravnavajo drugače kot običajno podjetje. Tako jih obravnava tudi Evropa, ki v imenu zaščite pluralnosti, osebne integritete, svobode izražanja, prostega pretoka, lastne nacionalne in evropske produkcije itn., postavlja tudi pravila, ki jih drugim ne.

Kultura in družba
Če bi morali resorje oziroma ministrstva razdeliti po politični teži, kolikšna je teža kulture?

DeSUS
Zelo velika. Z vidika nacionalnega obstoja in nacionalne zavesti je danes kultura še edini branik. Lastnina v globalnem svetu danes ne more več zagotavljati nacionalne identitete. Jezik in kultura sta tisto, kar nas ohranja. Zato smo tudi proti izvajanju študijskih programov na univerzah v angleščini. Znanje slovenščine mora biti pogoj za zaposlitev tudi za direktorje gospodarskih družb.

LDS
Žal je bila kultura v dosedanji politični realnosti pogosto eno najbolj obrobnih in neavtonomnih ministrstev. Ne glede na to, kako se bo ministrstvo, pristojno za kulturo, v prihodnje imenovalo in katera področja bo pokrivalo, mu je treba zagotoviti visoko stopnjo avtonomije, njegovo kredibilnost pa zagotoviti z imenovanjem najsposobnejših in visoko kompetentnih oseb na funkcijo ministra oz. ministrice.

LISTA VIRANT
Politična teža kulture je bistveno večja od tistih dveh odstotkov državnega proračuna, ki mu pripadata.
Mediji imajo veliko posluha za artikulirano kritiko kulturnikov, ki pa je na drugi strani velikokrat tudi zlorabljena s strani določene politične opcije proti drugi.
Bolj je določena kulturna scena podhranjena, lažje jo je zmanipulirati, zato je ena izmed prioritet naslednjega mandata, kar se kulturne politike tiče, da se nanovo pretehtajo razmerja javnega sofinanciranja po posameznih področjih z namenom odpraviti zapostavljenost netradicionalnih področij, na primer novih medijev, v odnosu do tradicionalnih.

LZJ – PS
Ne tehtamo niti resorjev niti področij življenja v družbi. Vsi resorji so enakopravni, kakor so za vzdržen in solidaren razvoj družbe enako pomembna tudi vsa področja življenja in dela v njej. Ključ dobrega vodenja je drugje: znati prepoznati prave prioritete v pravem trenutku in jih razvijati tako, da ne ogrožajo, temveč omogočajo druge. V trenutkih krize se te dileme le ostreje razkrijejo, rešitve pa so podobne. S tem vprašanjem se vračamo na vizijo trojne osi kultura-šolstvo-gospodarstvo, kajti prav tu ima slovenska kultura velik potencial tako z vidika modernizacije in večje dostopnosti kot tudi sinergije finančnih virov. Ključna pri vsem je vedno vsebina – to je kultura.

SD
Velika, saj je vseprisotna, torej državotvorna. Socialni demokrati bomo nadaljevali naša prizadevanja, da bo kultura vključena v razvojne vsebine nacionalnih strateških dokumentov ter imela pomembno vlogo pri izhodu Slovenije iz krize, kar smo zapisali tudi v izhodiščih kulturnega programa.

SDS
V SDS smo prepričani, da ima kultura poseben pomen, saj je imela zgodovinsko vlogo pri aktiviranju nacionalne substance, ki je pozneje prerasla v družbeno in politično gibanje za ustanovitev lastne države. Kulturi priznavamo pomembno poroštvo pri demokratičnih, pravnih in socialnih temeljih, na katerih je ustanovljena slovenska država. Zato ji pripisujemo tudi civilizacijsko moč, ki uveljavlja temeljne vrednote svobode, pravičnosti, solidarnosti in domoljubnosti.
Povzamemo lahko, da je teža kulture zgodovinsko za Slovence velika in izredno pomembna. V skladu s tem se bomo zavzemali za najboljše rešitve na področju kulture, ki pa so odvisne od prihodnjih koalicij in od tega, kako uspešno bomo vsi skupaj reševali krizo.

SLS
Na lestvici od 1 do 5: 4.

SNS
Splošna teža kulturnega področja je izredno velika. Narodu brez kulture ne moremo pripisovati bodočnosti in v zdrav razvoj tako vsakega posameznika kakor naroda kot celote brez dvoma sodi tudi poznavanje lastne kulturne dediščine in lastne kulture.

TRS
Kot smo zapisali že zgoraj, v stranki TRS razumemo kulturo kot izjemno pomemben del javnega interesa, kot velja tudi za druga področja. Zato se nam zdi razvrščanje po pomenu pretežka naloga.

ZARES
V stranki Zares smo to v preteklosti že ocenili, ko smo kulturo uvrstili v projekt štiridimenzionalne Slovenije: 4-D. Rekli smo, da se zavzemamo za Dobro državo (državo, kjer veljajo zakoni za vse in uživajo njene temeljne institucije spoštovanje), za Dialog kultur (edina alternativa dolgoletni in neplodni tradiciji kulturnega boja v Sloveniji in pogoj ter kreator strpnosti, brez katere ni ustvarjalnosti na vseh področjih spodbujajočega okolja), za Družbo znanja (Drzna Slovenija) in za Dodano vrednost (poštena igra za vse akterje, okoljska vzdržnost, podjetnost in družbena odgovornost).

Vodstvo resorja
Če bo vaša stranka imenovala ministrico ali ministra (oziroma – glede na umestitev resorja – državnega sekretarja ali direktorja direktorata) za kulturo, koga boste predlagali?

DeSUS
Za direktorja bomo predlagali strokovnjaka s področja kulture.

LDS
Prezgodaj je za govorjenje o imenih.

LISTA VIRANT
Na volitve ne gremo s seznamom funkcij, za katere želimo, da bi jih zasedli naši kandidati, pač pa s programom, za katerega si bomo prizadevali, da se uresniči v največji možni meri z najboljšimi možnimi ljudmi, ki so vredni zaupanja.

LZJ – PS
Pozitivna Slovenija pred izidom volitev ne bo licitirala s posameznimi imeni, ampak bo za vsako področje s programskimi poudarki, konkretnimi projekti in jasnimi stališči dala vsem državljanom vedeti, da ima ekipo, ki je po 4. decembru pripravljena prevzeti odgovornost za prav vsako, tudi najtežje razvojno vprašanje.

SD
Socialni demokrati se bomo o predlogu izrekli po posvetovanjih s koalicijskimi partnerji.

SDS
Glede na to, da je volilna kampanja v polnem teku, je na to vprašanje preuranjeno odgovarjati. Kljub temu pa naj poudarimo, da imamo v SDS – poleg programa – daleč najkvalitetnejšo listo kandidatk in kandidatov doslej, ki združuje izkušnje in svežo moč, in ta ekipa je sposobna nemudoma pričeti z delom in izpeljati zastavljeni program.

SLS
V SLS ne zapregamo voza pred konja, zato je o tem še preuranjeno govoriti. Pri pripravi posameznih delov programa smo sodelovali z različnimi strokovnjaki, pri čemer je del za kulturo pripravil Luka Novak.

SNS
Zagotovo bomo predlagali nekoga, ki mu je mar slovenske kulture, ki želi ohraniti slovensko kulturno dediščino in ki bo finančna sredstva delil glede na uspehe slovenskih umetnikov, glede na njihova dela, ki so priznana tudi izven ozkih vaških okvirov, ter predvsem glede na zavedanje posameznih ustvarjalcev o umeščenosti in pomembnosti slovenskega kulturnega prostora v okviru svetovne kulturne dediščine.

TRS
V stranki TRS smo prepričani, da čas pred samimi volitvami nikakor ni čas za tovrstne razprave. Prepričani smo, da imamo v Sloveniji ljudi, ki področje kulture poznajo in ki bi imeli voljo opravljati to poslanstvo.

ZARES
Izkušeno, kredibilno, kreativno, strokovno, verodostojno, načelno in odprto osebo.