Flomastri iz pozabe kot feniksi iz pepela
10. 03. 2016
Za proizvajalce flomastrov, ki so se počasi že vdali v žalostno usodo počasnega presihanja dejavnosti, je velika priljubljenost pobarvank za odrasle prišla kot mana z nebes. Zanimiv fenomen, o katerem je v Pogledih že pisal njihov odgovorni urednik, je treščil kot strela z jasnega.
»Tisto, kar je bilo še pred časom izključno domena (pred)šolskih otrok, je letos v ZDA postalo stvar odraslih. Ponovno so namreč odkrili čar in veselje, ki ju ponuja stara dobra pobarvanka,« je konec lanskega leta lucidno orisal presenetljivo dogajanje na ameriškem knjižnem trgu. Odtlej je histerija pljusnila čez lužo in tudi v Evropi odrasli spet radi barvajo.
»Še ponoči sanjam o njih, o teh flomastrih!« potoži Andreas Martin, direktor tovarne Staedtler v Nürnbergu. Malo družinsko podjetje z okrog 2000 zaposlenimi je navdušenje nad barvanjem in pobarvankami zadelo čez noč. Tako rekoč čez noč so si morali tudi izmisliti nov tip flomastra (blagovna znamka Staedtler je sicer bolj znana po barvicah in svinčnikih z dobrimi starimi grafitnimi minami), ki bo pravšen za barvanje. Ta čas komaj sproti zadostijo povpraševanju: medtem ko se novinar AFP pogovarja z Andreasom Martinom, za njegovim hrbtom stroj bruha pisala rumene barve, in sicer po 6000 na uro. Jutri bo prišla na vrsto kakšna druga barva, v nadstropju više flomastre zlagajo v škatle, po dvajset ali šestintrideset kosov. Glavnina je namenjena na trge v Združene države, Veliko Britanijo in Južno Korejo. Te države so obenem v vrhu povpraševanja po pobarvankah. V ZDA, denimo, je med dvajsetimi najbolje prodajanimi tiskanimi publikacijami na Amazonovi lestvici kar devet pobarvank.
Odmev navdušenja nad barvanjem pri odraslih je počasi čutiti v vseh evropskih državah, potrjuje Horst Brinkmann, vodja oddelka za trženje in prodajo pri Staedtlerjevi konkurenci, nemški tovarni Schwan-Stabilo, ki je sicer najbolj znana po fluorescentnih markerjih, a proizvaja tudi flomastre za barvanje. Sploh v zadnjem času, kajti vsi si prizadevajo odrezati svoj kos prodajne pogače. Podjetje navdušence nad barvanjem mami kar s kompletom flomastrov in pobarvanko s »spomladanskimi motivi«. Podobno strategijo je ubral tudi švicarski proizvajalec pisal višjega cenovnega razreda Caran d'Ache, le da so oni ponudili pobarvanko z »alpskimi motivi«.
Gospod Brinkmann noče govoriti o konkretnih številkah, temveč stvarno pojasni, da gre za »povišanje prodaje v odstotkih, ki so dvomestno število«. Se pravi vsaj desetodstotno. Pri tekmecih, Staedtlerju, so razkrili, da so zaradi priljubljenosti pobarvank užili 14-odstotno zvišanje prometa, kar je v evrih naneslo 322 milijonov. »To je v dobi digitalizacije kar izjemno,« ugotavlja predsednik uprave Staedtlerja Axel Marx.
A preudarni proizvajalci se zavedajo, da se ne gre prezgodaj veseliti. Medtem ko danes komaj zadostijo povpraševanju po pisanih flomastrih, nihče ne more z gotovostjo trditi, koliko časa bo histerija barvanja trajala. »Treba je najti primerno ravnovesje,« pristavi Andreas Martin. Z drugimi besedami: investirati ravno dovolj, da bodo lahko s pridom izkoristili val priljubljenosti pobarvank, hkrati pa se zavedati, da navdušenje zanje lahko usahne tako hitro, kot je vzniknilo.
»Začelo se je tako, da smo raztegovali delovni čas proizvodnje in uvedli nove izmene,« pripoveduje Martin. Zdaj se stroji vrtijo tudi ponoči in ob sobotnih dopoldnevih. Poleg 350 zaposlenih so najeli še 30 agencijskih delavcev. Do zadnjega pa odlašajo z nakupom novih strojev, ki stanejo po 300.000 evrov na kos. Ampak vse kaže, da se bodo pri Staedtlerju zanje le odločili, v upanju, da jih, če bo ta del trga izginil, še vedno lahko predelajo in proizvajajo kaj drugega.
Tudi pri Caran d'Ache so izbrali bolj previdno možnost: v trendu prodaje pobarvank so prepoznali modno muho, ki ne bo trajala dolgo, zato povpraševanju zadostijo zgolj s podaljšanjem obratovalnega časa proizvodnje. Ker so zavezani kakovosti in se ponašajo z oznako »Swiss made«, jim selitev tovarn ne pade niti na pamet. »Nobenega pravega razloga ni, da bi pisanje na roko in risanje izumrla,« samozavestno zatrjuje Carole Hübscher, predsednica uprave Caran d'Ache. »In naši načrti zvišanja prodaje se ne naslanjajo zgolj na modne trende, ki so bolj kratke sape.«
»Priljubljenost pobarvank za odrasle je treba interpretirati v luči vsesvetovnega dogajanja,« meni Brinkmann iz Stabila. »Ljudje si z barvanjem želijo upočasniti hiter življenjski slog.« S to ugotovitvijo se nekako postavlja ob bok daljnovidnim napovedim in predvidevanjem, izraženim v prispevku odgovornega urednika Pogledov že decembra lani.
Pri Staedtlerju so bolj pesimistični. »Takšne modne muhe ni mogoče predvideti. Vse, kar lahko storimo, je, da držimo pesti, da bi še nekaj časa trajalo,« pravi gospod Marx. A. T.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
