Pogovor z Vladimirjem Rukavino, direktorjem Narodnega doma Maribor in vodjo Festivala Lent
Apatija je večji problem kot ekonomija
23. 06. 2016
Uvod v letošnji Festival Lent je bil sinočnji nastop beloruskega ansambla Haroški, uradno pa se bo festival začel jutri. Programsko in terminsko ostaja bolj ali manj nespremenjen, torej po načelu za vsakega nekaj, na programu je tudi nekaj presežkov.
Sem sodi predvsem repertoar JazzLenta, dovolj pisan in mednarodno obarvan bo folklorni programski sklop, tukaj je še produkcija SNG Maribor, ki letos še intenzivneje sodeluje na festivalu in se bo na glavnem odru predstavila z opero Turandot in baletom Peer Gynt. Vladimir Rukavina je že peti mandat direktor Narodnega doma Maribor in njegovo ime je postalo sinonim tudi za Festival Lent. Edinstven karnevalski koncept je deležen številnih pohval, pa tudi kritik, vendar na tem področju ni pričakovati radikalnih preobratov.
»Naša ekipa je seveda sposobna narediti tudi drugačen projekt, vendar potrebujemo ustrezno podporo mesta in države,« je poudaril Rukavina. Prihodnje leto bo festival proslavil 25-letnico obstoja in če naj bi projekt spet dobil nekdanji obseg in povišane obrate, Rukavina pričakuje, da se bodo pristojni že jeseni opredelili o podpori, da bodo lahko priprave stekle dovolj zgodaj.
Že nekaj let so glasne zahteve po spremembah, vendar Festival Lent ostaja bolj ali manj enak, kar pomeni devetdnevno intenzivno dogajanje, nato pa se Maribor pogrezne v poletno mrtvilo.
Ta festival je specifičen kulturnoturistični produkt s svojim konceptom. Kar zadeva program, je ta soliden, v posameznih segmentih tudi vrhunski.
Gre predvsem za vprašanje dolžine festivala. Če je bilo nekdaj treba vsako leto znova postaviti vsa prizorišča, imate zdaj na voljo nekaj stalnih. Na letnem odru v Minoritih bi JazzLent lahko funkcioniral kot samostojen festival, morda bi tudi veliki oder na Trgu Leona Štuklja, ki stane sto petdeset tisočakov, lahko izkoristili za kaj več kot devet zapovrstnih večernih dogodkov?
Tako imenovano poletje v mestu je lepa zamisel, takšna razmišljanja so legitimna, tudi mi smo razmišljali o tovrstnih konceptih, vendar se zadeva finančno ne izide. Sponzorji zagotovo ne bi prispevali enakih vsot, če bi bilo dogajanje razpršeno. Festival Lent je zanje še vedno najatraktivnejša blagovna znamka. Nekateri se sprašujejo, zakaj, denimo, ognjemet, vendar je to za sponzorje pomemben dogodek, ker si ga ogleda nekaj deset tisoč ljudi. Poleg tega posamezni programski sklopi samostojno ne bi bili finančno pokriti. Občinstva za jazz ali klasično glasbo v okviru Salona glasbenih umetnikov je preprosto premalo. Mesto je pripravljeno prispevati dvesto tisoč evrov, ministrstvo za kulturo pa, denimo, le štirinajst tisočakov.
Vsaj Art Camp v mestnem parku bi morda lahko ostal odprt do jeseni?
Saj bo, vsaj njegovi posamezni sklopi. Osrednji oder pa je, žal, treba odstraniti ob koncu festivala, saj je zanj in za tehniko treba plačati najemnino in zagotoviti varovanje.
Morda je, kar zadeva financiranje, nekaj krivde tudi v vaši nekoliko nenavadni politiki vstopnic? Na začetku je bil obisk festivala brezplačen, nato ste začeli prodajati tako imenovane lente, za najprestižnejše dogodke pa je še vedno treba doplačati. Položaj se zdi podoben obiskovalcu portalov na medmrežju, ki zlepa ne bo plačal za nekaj, kar je včasih lahko dobil zastonj.
Res, takšna politika ni optimalna, vendar smo se morali prilagoditi spremenjenim razmeram. Včasih so vse stroške pokrili sponzorji, danes jih več ne. Bolj kot finančne so očitno pomembne psihološke omejitve; recimo študenta – teh naj bi bilo v Mariboru okoli trideset tisoč – stane lenta, s katero ima dostop do večine prireditev, le deset evrov, pa vendar je prodaja relativno skromna. Ležernost in apatija sta tukaj še večji hendikep kot slab ekonomski položaj.
Nič manj nenavadno se mi ne bi zdelo, če, denimo, opera Turandot in balet Peer Gynt ne bosta razprodana, saj sta to vrhunska umetniška projekta po zelo dostopnih cenah. Poskušamo animirati obiskovalce iz sosednjih držav. Nedavno smo predstavili festival v Gradcu, res pa potrebujemo več denarja za promocijo in marketing.
V vsej tej silni množici dogodkov se skoraj povsem izgubijo imena nastopajočih, ki bi lahko bila velik magnet. Geslo povprečnega obiskovalca festivala je, gremo na Lent, tam se zagotovo nekaj dogaja.
Morda to deloma drži, čeprav tisti izbirčnejši natančno vedo, kdaj bo nastopil njihov priljubljeni izvajalec. Je pa eno od poslanstev festivala tudi izobraževanje občinstva, torej mladim in tudi manj mladim ponuditi vsebine, ki jih ne poznajo, in jih tako pridobiti za zahtevnejše umetniške zvrsti. Pred četrt stoletja, ko smo začeli, je bilo na Lentu veliko obiskovalcev, ki še nikoli niso slišali opere, podobno je veljalo za jazz, šansone ali etno glasbo. Ta edukativna dimenzija projekta se mi še vedno zdi zelo pomembna, saj pomeni povečanje obsega občinstva tudi na drugih kulturnih prireditvah.
Programska prenatrpanost se zdi nekoliko nekorektna tudi do posameznih glasbenikov, dvorana Union pa je ob atraktivnejšem programu na prostem bolj ali manj prazna.
Občinstva res ni toliko, kot bi si želeli, mlajšim izvajalcem pač damo priložnost za nastop, nima pa smisla, da bi naredili velik festival klasične glasbe, saj bi s tem ne nazadnje tekmovali sami s seboj, ker septembra poteka tudi Festival Maribor.
Drugo leto se vam bo iztekel mandat. Se boste spet prijavili za funkcijo direktorja Narodnega doma?
Priznam, ponudb za delo v ZDA, ki sem jih nekoč dobival, zdaj ni več, imam pa dovolj energije, da še kaj naredim, torej se bom zagotovo prijavil. Seveda vse ne stoji in pade z mano, bi se mi pa zdelo smiselno, da bi odgovorni pred menjavo ljudi v kulturnih institucijah razmišljali nekoliko vnaprej in začeli uvajati nekoga. Tako zaradi sistema in programov kot zaradi odnosa z nastopajočimi, partnerji in seveda sponzorji bi bilo zaželeno, da je kandidat vsaj nekaj časa pred nastopom funkcije na tem parketu.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Dialogi:
|
18.11.2010 Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
