Revija Tin House praznuje desetletnico
19. 05. 2010
Tin House # 40: 10th Anniversary Issue. Jubilejna številka ameriške literarne revije ob desetletnici izhajanja
Seamus Heaney je star 72 let, živi v Dublinu in je dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1995. Miranda July (roj. Miranda Jennifer Grossinger) jih ima 37 in je performerka, glasbenica, pisateljica, igralka in filmska režiserka. Pablo Neruda, leta 1973 umrli čilski pesnik in politik, je pisal z erotiko nabite ljubezenske pesmi, zgodovinske epopeje in politične manifeste. Stephen King, sodobni ameriški pisec grozljivk, trilerjev in znanstvene fantastike, je prodal že več kot 350 milijonov knjig. Obetavnega dvajset-in-še-nekaj-letnega XY-a pravzaprav poznajo samo družinski člani, prijatelji in naključni blogerji.
In čeprav so si tako oni sami kot njihovo pisanje neskončno različni tako med seboj kot od vse druge literature nekoč in danes, pa so se vsi pojavili – skupaj z Davidom Fosterjem Wallaceom, Donna Tarrt, Rickom Moodyjem, Edwardom W. Saidom in številnimi drugimi pisci, tako izjemno uveljavljenimi kot popolnoma neznanimi – v majhni, a nuklearno relevantni četrtletni literarni reviji Tin House s sedežem v Portlandu v ameriški zvezni državi Oregon.
Proti vsem pričakovanjem se je preteklo leto pokazalo za zelo uspešno za založnika, ki je ob tem proslavil desetletnico svojega skromnega dela, saj so bile kar tri zgodbe, prvič objavljene v Tin Houseu, uvrščene v zbornik Best American Short Stories 2009 založbe Houghton Miffin, to pa je še ena izjemno uveljavljena in eklektična založba vrhunske proze.
Proti vsem pričakovanjem še toliko bolj, ker so časopisni in knjižni založniki danes večinoma na razpotju. Založništvo je bilo – skupaj z oglaševanjem – ena prvih gospodarskih panog, ki jih je potegnilo v živi pesek recesije. Blogi, spletne revije in časopisi, zdaj pa še nastop e-knjig (oziroma i-knjig, glede na to, katera platforma vam je bliže) zapletajo in zamegljujejo prihodnost panoge. Literarne revije imajo seveda že tradicionalno nizke naklade in s tem povezane skromne oglasne prihodke ter so zato pogosteje ko ne obsojene na – včasih počasno in bolečo, včasih neusmiljeno hitro – smrt.
Win McCormack, založnik in glavni urednik revije Tin House, je pred tem projektom med drugim sodeloval tudi pri ustanovitvi Mother Jones, še ene zelo brane liberalne publikacije v Združenih državah, ob urejanju revije pa se ukvarja še z raziskovalnim novinarstvom o politiki in drugih družbenih vprašanjih. Tudi drugih približno deset urednikov, zbranih v Portlandu, v okolicu New Yorka (kjer je vzporedno uredništvo) ali Parizu (pariška redakcija, pas encore), je urejalo, pisalo in delalo za številne najpomembnejše in najprestižnejše templje književnosti in revialistike.
Le malo vrhunskih literarnih revij je v tej ali oni reinkarnaciji ostalo nad vodo, najstarejša med njimi pa je newyorška Paris Review, ustanovljena leta 1953 v, da, Parizu. Med boljšimi in bolj znanimi živečimi »lit-magi« so še ameriški Ploughshares, The Iowa Review, Agni, Shenandoah in Zoetrope: All Story, pa tudi londonska Granta, kanadski Brick in avstralski Skive. (Dolga leta se je Granta oglaševala z najboljšim sloganom v vsej založniški dejavnosti: »Najpogosteje kradena revija na svetu.«)
Zoetrope: All Story je leta 1997 začel izdajati sam Francis Ford Coppola in s svojo razvpitostjo mu je uspelo pritegniti največja imena. Vsako številko oblikuje drug (kajpak zvezdniški) umetniški direktor (»art director«), med njimi so bili že Zaha Hadid, Wim Wenders, Helmut Newton in David Bowie. In čeprav je izbor proze brezhiben, je pa to tudi vse – gre za »all story collection«, ne pa za pravo revijo, ki se z vrhunskim pisanjem ukvarja še na drugih ravneh in platformah.
Podobno je tudi Tin Houseu težko reči revija, saj precej bolj spominja na veliko knjigo z mehkimi platnicami, kakovostnim papirjem, dobro vezavo, avtorskim oblikovanjem in povprečno pol kilograma »žive« teže. Ko pa to »knjigo« odpremo, takoj pokaže svoje zapeljivo revialno bistvo: kazalo razkrije osnovne rubrike: Poezija, Proza, Intervjuji, Eseji, »Lost&Found« (»urad za najdene predmete«, ki se ukvarja z drugje spregledanimi temami v javnem interesu), »Readable Feast« (»berljiva pojedina« o kulinariki, besedna igra na zgodnjo Hemingwayevo avtobiografijo »Moveable Feast«), Zadnja beseda, tematska križanka in recepti za koktejle.
Pred leti je New York Times v prispevku o novih literarnih revijah opozoril na Tin House in poudaril privlačno grafiko in rubrike, ki so se spretno ukvarjale s popkulturo, kot pomemben razlog za privlačnost te revije v primerjavi z bolj tradicionalnimi publikacijami, pogosto ujetimi v bolj okorele in ozke uredniške pristope, ki zato izgubljajo stik s sodobnimi bralci. Prav tako se Tin House razlikuje od drugih revij po tem, da dejavno išče še neznane pisce, v tem pa je danes še bolj osamljena kot pred leti.
Slavnostna številka ob desetletnici, ki je izšla lani, je med drugim prinesla poezijo Stephena Kinga, esej o aferi Jeana-Paula Sartra s Sally Swing, bogati s korespondenco, vnovičen premislek zadnjega romana Saula Bellowa Ravelstein, pa tudi izjemno skrivnostno naslovljena prispevka: »Pravila Dougberta Shackletona za vožnjo nekomu tik za ritjo na Antarktiki« in »Planet Trilafon kot stoji v razmerju do slabe stvari«, domnevno posthumno objavljeno prozo Davida Fosterja Wallacea.
Izkaže se, da gre za zgodbo, ki je bila prvič (in edinkrat) objavljena v šolskem časopisu. In glede na to, da gre za pokojnega postmodernega revolucionarja, je to kratko malo revolucionarna uredniška poteza. In čeprav lebdeči (natančneje, toneči) labirinti vsebin na spletu po večini povzročajo občutek nemoči pred neobvladljivo količino kratko malo vsega skupaj – je odkritje tako osebnega dragulja inspirativno, afirmativno in še enkrat inspirativno. Ameriški pisatelj Alan Garganus trdi, da je svet »lačen pisanja z realno človeško teksturo ... in Tin House ponuja streho – kljub vsem komercialnim toksinom – in zavetje, ki našemu jeziku omogoča preživetje«.
Pogledi, 19. maj 2010
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
