pisma bralcev
Odziv na: Kako do boljših diplomantov?
Kako do boljših diplomantov?
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
25. 03. 2011
Dr. Sašo Polanec v svojih pogledih, objavljenih v Pogledih, št. 6, 9. 3. 2011, polemizira z vrsto ureditvami na področju šolstva in visokega šolstva. Z marsikatero oceno stanja, ki jo podaja, se je mogoče strinjati, saj iz podobnih izhodišč ukrepamo tudi na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), s čimer je javnost seznanjena – nenazadnje tudi bralke in bralci Pogledov, ki so imeli možnost prebrati več prispevkov na to temo v lanski oktobrski številki, vključno z izčrpnim intervjujem novinarke Jožice Grgič z resornim ministrom. Zato želimo v tem odgovoru opozoriti na nekatere očitne nejasnosti ali nerazumevanja visokošolskega sistema in aktivnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v tem mandatu.
Uvodoma izpostavljamo, da je potrebno na visokošolski sistem gledati širše in celovito, z upoštevanjem vseh vlog visokega šolstva v družbi, zato se ne moremo strinjati, da besedna zveza »akademski cilji« pomeni le uvrstitev na šanghajski lestvici univerz med prvih sto na svetu. Če naj bi celoten slovenski visokošolski sistem organizirali tako, da bi naše univerze dosegle višje mesto na tej lestvici, bi bilo dovolj zaposliti le nekaj Nobelovih nagrajencev in/ali oseb, ki so objavili v revijah Nature ali Science. Vendar to ne bi pomenilo bistvene spremembe v kakovosti ali delovanju naših visokošolskih institucij, njihovi organizaciji ali odgovornosti ter nenazadnje motivaciji študentov za študij, kot piše dr. Polanec. Visokošolski sistem je veliko bolj kompleksen kot preprosta zaposlitev teh nekaj posameznikov, ki na sistem ne bi mogli vplivati.
Prav tako je sistem kompleksnejši od preproste uvedbe prisilne discipline študentov po vzoru Kitajske ali Singapurja. Upoštevati je potrebno kulturne specifike in družbene ureditve, pri čemer smo prepričani, da je za Slovenijo primernejša umeščenost v evropski prostor z demokratično, humanistično ureditvijo, ki spoštuje tudi avtonomijo univerze. V tem kontekstu se tudi ne moremo popolnoma strinjati s preprosto in grobo oceno slovenske družbe, da si »študent želi čim lažji študij«, »predavatelji čim manj ur v predavalnici, čim manj raziskovalnega dela …«. Izhajamo iz predpostavke, da si člani (tudi) naše družbe želijo tvornega in kakovostnega ter aktivnega življenja in prispevka.
Sprejemni izpiti, ki jih kot enega izmed ukrepov predlaga dr. Polanec, saj naj bi bistveno prispevali k motivaciji študentov in njihovi disciplini, so v Sloveniji že obstajali in so se izkazali kot nepravičen in organizacijsko neprimeren model selekcije za vstop v visoko šolstvo. Matura predstavlja uravnotežen, objektiven in pravičen sistem, ki se je v dveh desetletjih obstoja nadgrajeval. Visokošolske institucije pa so že sedaj avtonomne pri določanju kombinacije uspeha v srednji šoli, maturi in določanju dodatnih preizkusov. Motivacijo študentov in učiteljev je nemogoče večati z ukrepi, kot so sprejemni izpiti. Dr. Polanec naprej predlaga tudi šolnine kot ukrep za izboljšanje študija, ne dotika se vprašanja ureditve visokega šolstva v Sloveniji in dostopnosti do študija.
Potem dr. Polanec pride do vprašanja, kaj počne država. V tej točki smo še posebej presenečeni nad njegovim pisanjem, saj bi bilo od visokošolskega učitelja moč pričakovati ne le večjo mero objektivnosti, ampak predvsem poznavanja visokošolskega konteksta, aktualnih dogajanj in predlogov MVZT, ki jih je kljub intenzivni in dolgotrajni, odprti ter javnost in vse deležnike vključujoči javni razpravi tako o Nacionalnem program razvoja visokega šolstva 2011–2020 kot tudi o drugih projektih ali predpisih (npr. nova Uredba financiranju VŠ, projekt e-VŠ …) pisec povsem spregledal oziroma ignoriral. To bi bilo mogoče razumeti tudi tako, da je dr. Polanec nehote in neposredno z lastnim primerom ponazoril eno od pomembnih šibkih točk slovenskega visokošolske sfere. Kakorkoli že – če kljub temu na kratko komentiramo ta sklop: NAKVIS je eden izmed elementov v visokošolskem sistemu, ki mora prinašati rezultate, saj zagotavlja primerno raven kakovosti delovanja visokošolskih institucij in izvajanja študijskih programov. Prav tako je primerjava slovenskih študijskih programov s tujimi pri akreditaciji že sedaj nujna, čeprav je priprava programov in akademskih vsebin ter postavljanje standardov v primarni domeni stroke in institucij in mora tako tudi ostati. Druge predloge, ki jih navaja dr. Polanec, torej povečanje sredstev za izpopolnjevanje kadrov v tujini in omejitev števila študentov na profesorja, ministrstvo med vrsto drugimi ukrepi že predvideva. Naj pojasnimo. Prvič – poleg ustanovitve NAKVIS, ki bo pripravil in prenovil sistem zunanjega zagotavljanja kakovosti, smo spremenili tudi uredbo o financiranju visokošolskih zavodov, ki ne stavi več na število študentov in diplomantov, temveč na elemente kakovosti in doseganje ciljev. To je velik premik v ureditvi in razumevanju visokošolskega sistema in predstavlja premik od usmerjenosti na masovnost brez kakovosti. Drugič – v predlogu Nacionalnega programa visokega šolstva 2011–2020 se posebej usmerjamo na delo visokošolskih učiteljev, omejujemo notranjo reprodukcijo kadrov, predlagamo obvezno sobotno leto in konstantno usposabljanje v tujini, za kar predvidevamo tudi dodatna sredstva iz razvojnega stebra. Predlagamo tudi večanje kadrovske baze, še posebej na programih, v katerih je število študentov na učitelja neprimerno visoko.
Dr. Polanec naprej pravi, da bi gordijski vozel lahko presekalo resorno ministrstvo, a dvomi, da si upamo poseči v številne privilegije študentov in predavateljev. Naj spomnimo na predlog ministrstva o omejitvi števila let financiranja za prvo študijsko stopnjo ter vračanje šolnin ob neuspešnem zaključku študija na drugi in tretji študijski stopnji. Ti predlogi predstavljajo pomemben element k večanju odgovornosti študentov za študij in hkrati pravičen sistem dostopa ter podpore države za doseganje visoke izobraženosti prebivalstva.
MVZT je torej trdno zavezano k prekinitvi vztrajanja v statusu quo in zahteva korenite spremembe na ravni sistema, visokošolskih institucij, zaposlenih in študentov. Trkati pri tem na naša vrata je nepotrebno, saj so glede tega že odprta.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Nataša Gerkeš
Služba za odnose z javnostmi
Širi poglede
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
