Anne Mangen, strokovnjakinja za branje
Branje z ekrana je plitkejše kot branje s papirja!
22. 09. 2011
Anne Mangen je norveška medijska teoretičarka s posebnim zanimanjem za fenomenološke, nevrološke in psihološke aspekte branja. Zadnje čase se veliko ukvarja z vplivom digitalnih tehnologij na branje in pisanje, zato smo jo prosili za mnenje, kako bosta prenos učnih gradiv (učbenikov in delovnih zvezkov) na digitalne nosilce in uporaba elektronskih bralnih priprav, ki ju načrtuje naše ministrstvo za šolstvo in šport, na Osnovni šoli Prule v Ljubljani pa se letošnji prvošolčki že učijo s tabličnimi računalniki, vplivala na proces učenja v slovenskih šolah.
»Ključno je, da se zavedamo, kje v učnem procesu so bolj koristni digitalni mediji in kje tiskane knjige. Osrednje spoznanje je, da se digitalne in tiskane knjige v šolah lahko dopolnjujejo, ni pa pametno enih nadomeščati z drugimi.«
Za Poglede je Anne Mangen po e-pošti na kratko odgovorila na nekaj bistvenih vprašanj, več o izzivih in tveganjih, pa tudi prednostih, ki jih prinaša digitalizacija branja, pa bo spregovorila na predavanjih, ki jih bo imela v Cankarjevem domu na založniški akademiji v okviru Slovenskega knjižnega sejma novembra letos.
Kakšne so osnovne razlike med branjem z računalniškega ekrana in tradicionalnim branjem s papirnatega nosilca?
Odgovor na vprašanje se bo razlikoval glede na to, s katerega področja je strokovnjak, ki ga o tem sprašujete, in kakšna je njegova teoretska orientacija. Zame kot medijsko teoretičarko bistvena razlika izhaja iz dejstva, da imajo teksti, ki so natisnjeni na papir, svojo fizičnost in notranjo povezanost z bralno pripravo, se pravi kosom papirja, pri digitaliziranih tekstih pa se prostorsko-časovna enotnost med zaslonom in tekstom razbije. To se zgodi zaradi multifunkcionalnosti digitalnih naprav oziroma zaradi dejstva, da lahko na računalnike, iPade ali pametne telefone naložimo na tisoče tekstov in ne le enega, kot je to možno pri papirju. Iz moje perspektive je pomembno tudi, da se na digitalnih nosilcih zgodi medsebojna povezava statičnih (verbalni tekst, grafika) in dinamičnih (gibljive podobe, zvoki, animacija) modalnosti na isti površini, na istem ekranu, česar pri branju s papirja ni. Če k temu prištejemo še veliko količino informacij, ki so na voljo na eni sami digitalni platformi, lahko rečemo, da smo pri digitalnem branju priča kompleksnosti, s katero človeški um prej, ko je bral le s papirja, ni imel opravka.
Pa tudi digitalno branje ni en sam pojem. Obstaja razlika med tem, ali je tekst, ki ga beremo, linearen, ali pa je sestavljen iz sklopov informacij, ki jih lahko beremo brez kakršnegakoli zaporedja. Več tipov branja lahko razločimo tudi glede na tip digitalne tehnologije, ki je uporabljena: širša delitev je med branjem z računalnikov in branjem z elektronskih bralnikov; pri zadnjem pa ločimo še med branjem z e-bralnikov Kindlovega tipa ter branjem s tablic z zasloni na dotik, kot je denimo iPad.
Razlike lahko definiramo tudi z osredotočanjem na zahtevnost procesa branja. Obstaja nezahtevno branje, kot sta denimo vizualna percepcija in dekodiranje črk in besed, ali pa zahtevnejše branje, kot so denimo razumevanje, povezovanje informacij, ocenjevanje, kritična refleksija itd. Zahtevnejši procesi branja se bodo bolj verjetno razlikovali glede na to, ali beremo iz tiskanega ali digitalnega nosilca.
Tudi bralčeve izkušnje in stopnja, do katere obvlada medijsko tehnologijo, so pomembne pri definiranju razlik med načini branja. Danes je veliko otrok v zahodnih državah bolj izpostavljenih digitalnemu branju kot pa branju s papirnatih nosilcev, tako rekoč rastejo z ekrani, medtem ko je naša generacija še rasla s knjigami. Teoretične in empirične študije človeških možganov in telesa kažejo, da sta način branja in procesiranje informacij z ekrana pri tistih otrocih in mladostnikih, ki računalnike že dolgo uporabljajo, drugačna od branja in procesiranja pri tistih, ki so nove tehnologije začeli uporabljati šele kot odrasli ljudje.
Slovensko ministrstvo za šolstvo pripravlja projekt učbenikov in delovnih zvezkov za digitalne nosilce. Tiskane knjige naj bi nadomestili tablični računalniki. Ali menite, da bo ta preskok s tiskanih na e-učbenike vplival na kognitivne in zaznavne sposobnosti slovenskih šolarjev?
Brez dvoma bo. Kognitivna in eksperimentalna psihologija ter nevrologija že imajo dovolj podatkov, ki nedvoumno kažejo na to, da ima tak preskok negativne učinke na proces učenja. Rezultati raziskav kažejo, da sprejemamo, procesiramo in razumemo tekst drugače (pogosto bolj plitko in površno), če ga beremo na ekranu. Še posebej to velja za branje kompleksnih tekstov, ki zahtevajo dolgo in intenzivno zbranost. To je zelo pomembno spoznanje, ki bi ga morali upoštevati tisti, ki oblikujejo šolsko politiko. Seveda pa obstajajo tudi prednosti branja z ekranov. Če je osrednji interes tistih, ki oblikujejo šolsko politiko, ta, da bodo imeli mladi ljudje najboljše možne pogoje za učenje, potem bi se pred množičnim uvajanjem digitalnih učbenikov morali posvetovati s strokovnjaki s področij psihologije in nevrologije in ugotoviti, kje bi bila tovrstna tehnologija v pomoč in kje v škodo. Tistim, ki oblikujejo šolsko politiko, priporočam, da preberejo knjigo psihologinje Maryanne Wolf z naslovom Proust and the Squid (Proust in sipa). Predstavlja lep uvod v zgodovino znanosti branja. Branje prikaže hkrati kot kulturni konstrukt, človeško veščino in nevrobiološki ter nevropsihološki proces. Pokaže pa tudi na to, kaj tvegamo z digitalizacijo branja, te najbolj dragocene človekove veščine.
Kakšne so izkušnje držav, ki so že vpeljale digitalne učbenike in delovne zvezke?
Lahko povem, kaj se je dogajalo na Norveškem, ko so učitelje v srednjih šolah s krčenjem proračuna prisilili k temu, da so se zatekli k učbenikom na digitalnih nosilcih. Na nekaterih šolah so se učenci odločili, da si bodo kupili svoje tiskane učbenike, na drugih so učitelji in knjižničarji organizirali odkup rabljenih učbenikov na papirju, ki so jih nato posojali učencem. Skratka, niti učenci niti učitelji niti starši niso hoteli, da bi pouk potekal izključno z digitalne platforme. Ključno je, da se zavedamo, kje v učnem procesu so bolj koristni digitalni mediji in kje tiskane knjige. Osrednje spoznanje je, da se digitalne in tiskane knjige v šolah lahko dopolnjujejo, ni pa pametno enih nadomeščati z drugimi.
In kakšne so prednosti učbenikov in delovnih zvezkov na digitalnih nosilcih?
Več jih je. Vsekakor lahko predstavijo informacije na zanimiv in atraktiven način, uporabnika lažje pritegnejo, saj imajo na voljo zvok, premikajoče podobe, interaktivnost, grafiko, animacijo itd. Velika prednost digitalnih knjig je tudi preprost način njihovega posodabljanja. Prednost je tudi ta, da je prek digitalnih medijev dosegljiva nepregledna in neomejena količina informacij. Zopet pa je treba opozoriti tudi na nekatere izzive digitalnega učenja. Med učenci se poveča nagnjenje k sleparjenju, saj je copy-paste (kopiraj-prilepi) zelo preprosto uporabiti, pojavi pa se tudi občutek, da je iskanje informacij in njihovo procesiranje cilj sam po sebi, ne pa da je cilj iskanje znanja.
Ali je bilo narejenih dovolj raziskav v zvezi z množično uporabo elektronskih bralnih naprav v šolah in njenim vplivom na proces učenja?
Težko je reči, kdaj je takih raziskav dovolj, saj se tehnologija neprestano razvija, s tem pa se spreminjajo tudi naše bralne navade in procesi branja. Vsekakor je trenutno v teku veliko zanimivih raziskav na to temo, veliko več, kot se zdi iz polariziranih debat v časopisih, površnih izjav politikov ali trditev zagovornikov digitalnih tehnologij. Če bi jih lahko spravili v medije in javnost, bi se namesto napihnjene propagande, ki sedaj prevladuje, strokovna in laična javnost lahko pogovarjali o dejstvih, ki so podprta z raziskavami.
Pogledi, št. 18, 14. november 2011
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Šolstvo in znanost:
|
komentarjev: 2
22.09.2011 Prispevki avtorja
Šolstvo in znanost:
|
komentarjev: 2
22.09.2011 Problemi:
|
komentarjev: 1
22.09.2011 Dialogi:
|
komentarjev: 2
19.11.2011 Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
