Angažma
Roberto Saviano: Lepota in pekel. Zapisi 2004–2009. Prevedel Vasja Bratina. Mladinska knjiga, Ljubljana 2010, knjižna zbirka Premiki, 206 str., 22,95 €
14. 02. 2011
Umberto Eco, verjetno najvidnejši intelektualec sodobne Italije, ga označi za narodnega heroja. Roberto Saviano je star triintrideset let, je diplomirani filozof, sodelavec najvidnejših italijanskih časopisov, kot sta L’Espresso in La Repubblica, in avtor ene najbolj razvpitih knjig minulega desetletja – literarizirane reportaže s potovanja po italijanskem podzemlju, Gomore.
»Saviano nenehno opozarja na nevarnost relativizacije resničnosti, ki onemogoča zavzemanje kakršnekoli pozicije. /.../ Je sovražen do mafije, vendar je sovražnejši do nečesa še bolj neulovljivega – do cinizma. «
Gomora ne pove nič novega; pove nekaj, kar vsi Italijani že vedo, vendar se s tem ne želijo soočati, predvsem pa si o tem ne želijo govoriti. Ne bi radi tvegali spokoja, predvsem pa ne bi radi tvegali svojih življenj. Je knjiga, ki v duhu preiskovalnega novinarstva pride do materialnih dokazov za popolno prepletenost italijanskega gospodarstva z organiziranim kriminalom. Na potlačeno resničnost neke države pokaže s prstom, ji da obraz in ime. Prekine zaroto molka, izhajajoč iz trditve, da se stvari lahko začnejo spreminjati šele, ko postanejo javne. Izšla je leta 2006, leta 2008 je bil po njej posnet film. Savianovo življenje je utrpelo neizmerljive posledice. Njegova hrabrost in pronicljivost nista spravili v slabo voljo samo mafije, marveč tudi širok krog ljudi, ki so uživali v prividu lažnega miru in blagostanja. Sprožile so se klevete, pozivi k utišanju, tudi grožnje s smrtjo. Saviano je postal eden izmed tistih, ki lahko potujejo zgolj z oboroženim spremstvom in znancem lažejo o naslovu svojega prebivališča, vendar je bila zanj morda najbolj boleča izkušnja opazovati, kako si javnost nenehno prizadeva, da bi izpodbila njegovo verodostojnost. Ga prikazala kot spletkarja, stremuha, lažnivca, ovrgla njegov trud kot kup neumnosti. 20. oktobra leta 2008 se je za njegovo delo in za njegovo varnost javno zavzelo šest nobelovcev, preboj njegovega pričevanja iz Italije v svet je prišel do razumevajočih in zainteresiranih poslušalcev, Gomora si je nabrala zgledno količino literarnih nagrad, Savianov slog je zaslovel pod nazivom »nova italijanska epika«, vsaj določeni strahovi, ki so se začeli pojavljati po prebitju tišine, so začeli izginjati. Saviano je postal literarno-novinarska legenda.
Lepota in pekel je drugačna knjiga. Bolj kot o dejstvih govori o nazorih in o ljudeh, ki so njihovi nosilci. Ne pripoveduje enotne zgodbe, saj je zbir tekstov, ki so nastajali od Gomore dalje, vendar se skoznjo vleče rdeča nit opozarjanja na to, kaj v svetu, s kakršnim imamo opravka, pomeni biti človeški in koristen intelektualec.
»Pisatelj ne more biti dober človek in pogosto se odloči, da bo pisal prav zaradi svoje nezmožnosti, da bi bil tak. Zato pa lahko pripoveduje z občutkom krivde, ker stvari ne more spremeniti, in z upanjem, da se njegovo posredno delovanje v resničnosti lahko pomnoži v zavesti in videnjih njegovih bralcev, ki se zato lahko odzovejo namesto njega ali skupaj z njim, s čimer ustvarijo najvišje sanje skupnosti, ki razume, prisluhne, se giblje. In živi.«
Saviano je sovražen do mafije, vendar je sovražnejši do nečesa še bolj neulovljivega – do cinizma. V Lepoti in peklu nenehno opozarja na nevarnost relativizacije resničnosti, ki onemogoča zavzemanje kakršnekoli pozicije. Zaveda se kontingentnosti zavzemanja stališč, vendar zatrjuje, da je pristranskost nujni pogoj za resnicoljubnost. »Ker je treba imeti začetni pogled.«
»Obstaja lepota in obstaja pekel, želim si – kolikor je le v mojih močeh – ostati zvest obema.« Saviano si sposodi Camusa, da bi ilustriral svojo umetniško in človeško pozicijo. Intelektualec ne bi smel ostajati izven sveta, varno zaklenjen v slonokoščenem stolpu vzvišenega. Nenazadnje je edina literatura, ki pri bralcih dosega učinek, literatura, ki izvira iz življenja in se vrača nazaj vanj.
(Objavljeno v Pogledih, št. 4, 9. februarja 2011.)
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
