Ne silijo v ospredje, a so dobri!
RAZSTAVA: DANS arhitekti, Ljubljana, Hiša arhitekture, do 29. 7. 2010
14. 07. 2010
Sodobna arhitektura, ki ne beži pred zakonitostmi in principi moderne, ki se ne odpoveduje lokalnim značilnostim na račun globalnih trendov – takšen odnos do arhitekture in urbanega »gojijo« tudi DANSI, ki so se začeli podpisovati pod svoje projekte kot DANS arhitekti okoli leta 2004. Pred tem so projektirali kot skupina arhitektov Dešman-Pirkmajer in sodelavci. Kolektiv se je očitno tako utrdil, da so sklenili trdnejšo vez in si nadeli ime DANS. V arhitekturnem studiu združujejo svoje ideje, znanje in energijo: Katarina Pirkmajer Dešman, Miha Dešman, Eva Fišer Berlot, Rok Bogataj, Vlatka Ljubanovič, Veronika Ule, Samo Radinja in Katja Gavran. Jedro studia – Dešman in Pirkmajerjeva, v drugi polovici sedemdesetih sošolca na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, sta kot avtorja arhitekturnih stvaritev na slovenski arhitekturni sceni že dobrih dvajset let. Vendar sodita v generacijo, ki ji ni bila prva in edina naloga lastna promocija, ampak delo, razmislek o arhitekturi in o njenem poslanstvu, o strokovnosti in vseh skrivnostih arhitekturnega ceha ter pogovor o tem, kako graditi, kaj graditi in zakaj graditi tako in ne drugače. Miha Dešman se vpisuje tudi med arhitekturne teoretike, je urednik strokovne revije za arhitekturo AB, bil je predsednik Društva arhitektov Ljubljana, kritik nekaterih spornih posegov v slovenski urbani in naravni prostor, cenjen v arhitekturni krogih in širši javnosti. Zdi se, da arhitektura, ki jo ustvarja skupaj s sodelavci, tiho leze v podobo in stvarno maso slovenskih mest in naselij. Med osnovnimi načeli DANS arhitektov je genius loci, torej upoštevanje okolja, v katero postavljajo svojo arhitekturo. Če pogledamo Center Ig, z zdravstveno postajo, lekarno, knjižnico in pripadajočimi lokali, vidimo, kako so zasnovo črpali iz morfologije samega kraja. Skupek stavb iz naravnih materialov (les ter strešni ovoj iz pločevine s posipom) povzema tip običajne slovenske dvonadstropne dvokapne vaške hiše. Oblika je tradicionalno slovenska s sodobno notranjostjo in ena izmed stavb se razigra s strešnimi okni (mansardami).
Na razstavi predstavljajo devet projektov, ki so jih ustvarili v zadnjem desetletju. Med zanimivejše sodi načrt Don Boscovega centra v Mariboru. Kompleks župnišča s cerkvijo in zanimivim cerkvenim stolpom jfe primer, kakšen naj bo sodoben krščanski verski objekt in kako naj bodo razporejeni prostori, da omogočajo kontemplacijo in hkrati zaživijo s svojo okolico. »Oaza v hrupnem mestu, kraj, kjer se lahko srečaš s sabo, drugimi in Bogom ... Navzven je cerkev označena s kupolo, oblečeno v svetleč plašč (ta deluje podnevi kot kristal, ponoči pa kot lestenec), in z mogočnim zvonikom,« so zapisali v obrazložitvi projekta, načrtovanega kot nizkoenergetskega, s fleksibilno zasnovo, tudi za raznovrstno rabo. V Ljubljani so DANSI vzbudili največ pozornosti z mostom na Špici čez Gruberjev prekop, ustvarili nekaj zanimivh notranjih oprem zasebnih stanovanj, ki so javnim pogledom prikriti, hišo Hospic pod Golovcem, otroški oddelek in CPR na Inštitutu za rehabilitacijo, osnovni šoli v Šentjurju ter v Šentvidu pri Stični. A ob pogledu na razstavo v Hiši arhitekture se utrne misel, da so arhitekturne razstave, ki temeljijo le na panojih s fotografijami izbranih arhitektur, osnovnimi podatki in zelo kratkimi opisi (kot je pri nas sicer večinoma običaj), pravzaprav zelo dolgočasne predstavitve zanimivih in dobrih arhitektur.
(Objavljeno v Pogledih, št. 8/9, 14. julija 2010.)
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
