Od dobre žene do boljše ženske
Avtorja TV-serije Michelle in Robert King sta zasnovala zgodbo po tipičnih medijskih reprezentacijah politikov ZDA, vpletenih v spolne škandale. Ko namreč v medije prodrejo inkriminirajoči dokazi skokov čez plot vidnega političnega predstavnika, ta navadno skliče tiskovno konferenco, na kateri se opraviči za svoja nemoralna dejanja, ponavadi odstopi s položaja, pri tem pa mu stoji ob strani zvesta žena. Avtorja serije je zanimalo, kakšna je zgodba ženske, ki mora ne le preboleti moževo prevaro, ampak skupaj z njim vzeti nase tudi javno ponižanje.
Sedem letnikov Dobre žene ponuja introspekcijo v življenje Alicie Florrick (Julianna Margulies), ki si mora – soočena s sorodnim javnim zdrsom moža Petra – na novo organizirati življenje. Njenega moža, javnega tožilca, pripelje spolni škandal zaradi suma korupcije celo v zapor, tako da mora Alicia ponovno v službo in poskrbeti za najstniška otroka. Stari znanec iz študentskih let Will Gardner (Josh Charles), ki v Chicagu vodi uspešno odvetniško pisarno, ji omogoči, da začne delati kot odvetniška pripravnica. Po petnajstih letih se torej vrne k pravu, ki se mu je odrekla, ko je postala mati in gospodinja.
Če je izhodišče in rdeča nit serije postopen karierni vzpon Alicie Florrick, ki ga seveda spremlja vrsta osebnih preizkušenj in preobratov, je serija zanimiva tudi zaradi sodnih primerov, ki jih razgrne pred gledalcem.
V zadnji sezoni se avtorja dotakneta problema dronov, natančneje, vprašanja, ali je dopustno, da jih civilisti uporabljajo za nadzor svoje soseske, oziroma ali s tem vdirajo v zasebnost drugih posameznikov. Nekaj epizod je posvečenih velikim spletnim igralcem z očitno aluzijo na Google, ki med drugim slovijo po sofisticiranih iskalnikih. V eni od epizod se izkaže, da sta brskalnik fotografij in aplikacija, ki prikazuje varne predele mesta, »rasistična«. Ena epizoda je namenjena samovozečim avtomobilom, na primeru katerih se razkrijejo zanimivi paradoksi. Problem tega prevoznega sredstva je namreč v tem, da vozi veliko bolje kot ljudje in zato potrebuje veliko tehničnih prilagoditev, da bi se lahko vklopili v »človeški« promet.
Če k temu prištejemo primere tožb proti orožarski industriji, vpletenost NSA v primer zakoncev Florrick in obrambo Snowdnu sorodnih žvižgačev, je očitno, da ambicije nadaljevanke presegajo zgolj portret dobre žene ali zgolj kritično vivisekcijo ameriškega pravosodnega sistema.
Poklicna in osebna emancipacija
Skozi prizmo prava namreč Dobra žena naslovi tudi osnovna vprašanja filozofije prava, na primer problem pravične družbene ureditve, pa tudi bolj ozko politična vprašanja povampirjenosti strankarskega sistema v ZDA ali vprašanja globalne geopolitične situacije, v kateri igrajo (pre)močno vlogo velike korporacije. V TV-seriji so te odločilni partner države pri njenih najspornejših podvigih: od vojaških intervencij na Bližnjem vzhodu do vohunjenja za svojimi državljani.
Sedem sezon Dobre žene sovpade s poklicno in osebno emancipacijo glavne junakinje. Njenega moža sicer vmes oprostijo obtožb, tako da znova zažene politično kariero kot kongresnik in gre v poslednji sezoni celo v tekmo za predsedniško nominacijo. Alicia se počasi osamosvaja kot odvetnica, ki jo stranke cenijo tudi zaradi javne podobe etične in trdne osebe, in kot ženska, ki zasleduje svoje ljubezenske aspiracije ter se spusti v strastno razmerje z Willom. V šesti sezoni celo kandidira za državno tožilko.
Eden od dramaturških vrhuncev serije je prav Willova nasilna smrt v peti sezoni, kar dodobra pretrese odvetniško pisarno in seveda še posebej Alicio. Reminiscence na svojega ljubimca doživlja tudi v poslednji sezoni, ko je razpeta med soprogom in zasebnim detektivom Jasonom.
Osebna drama glavne junakinje in njenih bližnjih včasih grozi, da se bo prevesila v telenovelo, a po večini avtorja prepričljivo in celo z dobro mero humorja naslikata preglavice, prevpraševanja, dvome in hrepenenje ženske srednjih let, ne da bi pri tem zapadla v moraliziranje. Prav v zadnji sezoni je Alicia v depresiji, saj se ji zazdi njeno življenje s spodletelim zakonom in otroki, o katerih – kot reče – sploh ne ve, ali so ji všeč ali ne, brez pravega življenjskega smisla.
Nasploh popularni produkti (z izjemo TV-serij) redko postavijo v ospredje probleme zrele ali starejše ženske populacije, njene stiske, sposobnosti in strasti. V Dobri ženi ne manjka tovrstnih močnih, vrhunskih strokovnjakinj, pa tudi duhovitih zapeljivk – tu so vsaj še ena od vodij odvetniške pisarne Diane Lockhart (Christine Baranski), intrigantna preiskovalka Kalinda (Archie Panjabi), v zadnji sezoni pa še črnska odvetnica Lucca Quinn (Cush Jumbo).
Mozaik stranskih likov
Serija deluje tudi zaradi palete stranskih likov – od Elija Golda (Alan Cumming), političnega svetovalca gospoda Florricka, ki je prepričan, da je Alicia iz pravega testa za politično kariero. Predvsem pa izstopajo nekateri Alicijini odvetniški kolegi. Poleg njene ožje skupine sodelavcev je tu na primer Michael J. Fox kot Louis Canning, ki v nastopih na sodišču pred poroto hladnokrvno unovči svojo hudo bolezen. Ekscentrična Elsbeth Tascioni (Carrie Preston) je sposobna odvetnica z vse bolj izrazitimi psihotičnimi izpadi. Mozaik dobro izdelanih stranskih likov da pravniškemu ambientu poglobljenost in prepričljivost.
Serija se (morda preveč predvidljivo) sklene s sorodnim prizorom kot na začetku. Alicia že drugič stoji pred kamerami v podporo svojemu možu, guvernerju, ki ga tožilstvo preganja zaradi suma korupcije. To je njena poslednja usluga Petru, s katerim se sporazumno ločujeta. Tako po koncu tiskovne konference glavna junakinja ne ostane z njim, pač pa hoče poiskati Jasona. Naposled je le napočil čas, da dobra žena pusti za seboj spodletel zakon in dokončno zaživi življenje kot samostojna in zrela ženska. Očitno na tej točki, ko postane boljša ženska, tudi ne potrebuje več TV-serije.