Bas Pauw, direktor projekta nizozemsko-flamskega fokusa na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2016
Bolje tri stvari predstaviti dobro kot deset polovičarsko
Vaša fundacija je organizirala že številne fokuse nizozemske literature na mednarodnih knjižnih sejmih – Barcelona (1995), Göteborg (1997), London (1999), Tokio (2000), Torino (2001), Pariz (2003), Peking (2011) in nazadnje Buenos Aires (2013). Bi jih lahko primerjali po uspešnosti?
Nobena od teh prireditev ni bila strel v prazno, kar se tiče rezultatov, lahko pa povem, da smo tako v Göteborg kot v Buenos Aires prišli ob napačnem času, ko je bila nacionalna založniška panoga v krizi. Iz intenzivnih predstavitev na sejmih zmeraj izhajajo dolgoročni pozitivni učinki: osveščanje občinstva, predanost medijev, povezovanje zainteresiranih založnikov in prevajalcev ... A vsi seveda težimo k povečanju števila prevodov, in tu sta bila omenjena sejma precejšnje razočaranje. Posebno ker je organizacija takega fokusa finančno, časovno, kadrovsko in logistično zahtevna. Vsakič znova moramo o smotrnosti prepričevati matično ministrstvo in v zadnjih dveh desetletjih smo se poskušali glede nastopov na različnih sejmih odločati modro in strateško. Tisti, kjer smo res uspeli razpreti trg literaturi v nizozemščini, so bili zagotovo Frankfurt, London, Peking in Pariz – v tem vrstnem redu.
Kaj je bil povod za ponovno kandidaturo za naziv častne gostje frankfurtskega sejma, glede na to, da gre za precejšnjo investicijo?
Po zadnji predstavitvi leta 1993 je literatura v nizozemščini zavzela viden in soliden položaj na mednarodnih knjižnih trgih, posebno na nemškem. A v zadnjih letih opažamo, da učinek tedanje predstavitve peša. Medtem so dorasle nove generacije avtorjev, bralcev oziroma občinstva, novinarjev, kritikov in tudi novih urednikov. Pojavilo se je nekaj novih literarnih žanrov, ki imajo vedno vidnejšo vlogo. Leta 1993 se je bolj ali manj vse vrtelo okoli leposlovja. To bo tudi prihodnje leto srce programa, a imamo tudi veliko odlične stvarne literature, otroških knjig in crossover žanrov, kot so performativna poezija ali grafični romani. K ponovni kandidaturi nas je vodila prav želja mednarodnemu občinstvu predstaviti dosežke novih žanrov in avtorjev. Tedaj so v mednarodne literarne kroge svoje mlajše kolege, kot sta bila Margriet de Moor ali Tom Lanoye, lansirali »klasiki«, kot so Claus, Nooteboom ali Mulisch, in podoben bo (vsaj upamo) tudi naravni učinek fokusa prihodnje leto.
Od ideje za nov frankfurtski fokus do realizacije oziroma podpisa pogodbe ni trajalo prav dolgo.
Ideja se je porodila že leta 2011, ko sta obe literarni fundaciji sodelovali pri fokusu na sejmu v Pekingu; ta je bil namreč tako uspešen, da nam je dal krila in takoj smo začeli razmišljati o novem mednarodnem pospešku za literaturo v nizozemščini. Hoteli pa smo tudi prevetriti naš način mednarodne promocije, jo pomladiti, saj že 20 let delamo bolj ali manj po istem kopitu. Našo pobudo sta navdušeno podprli obe ministrstvi za kulturo, flamsko in nizozemsko, tudi finančno. Ko smo izvedeli, da se za ciljno letnico 2016 zanima še nekaj drugih potencialnih kandidatov, smo se odločili izdelati »predlog projekta« kot knjigo naših idej in ambicij. Direktorju sejma Jürgenu Boosu in njegovi ekipi smo t. i. bidbook predali oktobra 2013 in nato leta 2014 tudi podpisali pogodbo za nastop čez dve leti. Precej gladko in hitro torej, česar smo veseli, saj vemo, da gre pri tem za neformalen in precej nepredvidljiv postopek, vodstvo sejma se nasploh izogiba govoru tako o kandidaturah kot o državah kandidatkah ...
Kaj pa vaša delovna skupina slabo leto dni pred dogodkom občuti kot največji izziv?
Gotovo je največji izziv komunikacijski, in začne se doma! Želimo si, da bi bili projektu predani vsi deležniki: založbe (leposlovne, znanstvene, splošne …), avtorji, prevajalci, kulturne institucije (tudi tiste, ki se ne ukvarjajo s knjigo), mediji, splošna publika, ministrstva – poleg kulturnega (smeh), veleposlaništva itn. Kot organizator si seveda želiš, da bi se vsi počutili kot del zgodbe, čeprav njihovi interesi niso zmeraj skupni. Seveda je ta izziv toliko večji, če predstavljaš dva partnerja, dve državi. Moja največja skrb trenutno je, da se bo moja ekipa nasestankovala do onemoglosti in oktobra naslednje leto iz nje ne bo mogoče nič več iztisniti (smeh).
Katere vrhunce v smislu avtorskih imen bi izpostavili v okviru frankfurtskega fokusa 2016 in po kakšnem ključu so bili izbrani?
V Frankfurt bomo peljali približno 60 avtorjev, po mojem mnenju je to največja še smiselna številka na tem sejmu. Traja namreč pet dni in le dva od teh sta namenjena splošni publiki. Da bi dali čim večjemu številu avtorjev možnost predstavitve ali srečanja z nemškimi bralci, smo izbrali sedem nemških mest, kjer bomo organizirali literarni program skozi vse leto 2016. To pomeni, da bomo skupno povabili in predstavili med 100 in 120 avtorjev, polovica bo nizozemskih, polovica flamskih, vse predstavitve bodo temeljile na še živečih avtorjih, izbrali pa smo predstavnike celotne žanrske palete.
Cees Nooteboom je seveda naš daleč najbolj znan avtor in v programu bo brez dvoma zasedal mesto, ki mu ta sloves pripada. Prisotnih bo še nekaj drugih imen iz »generacije« '93, a želimo predstaviti predvsem novo, mlado in najmlajšo generacijo avtorjev.
Kako ste si zamislili samo predstavitev – kolikšen del se bo dogajal na času sejma in na sejmišču, koliko drugje?
V paviljonu, ki je na voljo državi gostji in obsega 2500 m2, bosta muzej in gledališče, na sejmišču bo tudi restavracija s kulinaričnimi specialitetami, stojnica v hali z umetniškimi knjigami, prisotni pa želimo biti tudi na sejemskih prostorih, namenjenih druženju. V centru mesta bomo imeli festivalsko kavarno z branji in živo glasbo vsak dan sejma. Na ta način želimo privabiti prebivalce Frankfurta, tudi tiste, ki morda sejma niti ne obiščejo. Sodelujemo pa tudi s frankfurtskimi muzeji, Literaturhausom, Open Book festivalom. Začetek nizozemskega programa bo že marca, z nastopi znanih imen z naše literarne scene na festivalih litCologne in Leipzig liest. Takrat poteka tudi nizozemski teden knjige, na katerem bo v fokusu Nemčija. Skratka, tudi doma želimo hkrati ustvarjati zanimanje za nemško literaturo. S septembrom bodo potekale različne razstave v Frankfurtu, nastopi na literarnih festivalih v Hamburgu in Berlinu, in kulminacija vsega tega bo sledila na frankfurtskem sejmu, med 19. in 23. oktobrom … pod sloganom Be moved (naj vas gane, op. p.).
Kakšna je aktualna finančna slika celotnega projekta?
Sprva smo načrtovali 6-milijonski proračun, pri čemer po 2,4 milijona prispeva vsako od obeh kulturnih ministrstev. Računali smo, da bo petina pridobljena iz zasebnih virov, a je pravzaprav nemogoče najti pokrovitelje. V zadnjih nekaj letih je bilo namreč precej rezov v kulturnih proračunih, tako da sleherno gledališče, orkester, muzej ipd. rešeta trg v iskanju sponzorskih sredstev. Izgleda torej, da bo naš celoten proračun nekje okoli 5 milijonov evrov. Groba delitev je približno naslednja: organizacija 1,1 milijona evrov, sejemski paviljon 1,2 milijona, program milijon, promocija in PR 800.000 evrov. Ostanek je za dodatne prevodne spodbude, reprezentanco, kulturni program in knjigotrške dejavnosti z nemškimi knjigarnami (tem smo se posebno intenzivno posvetili).
Kako poteka sodelovanje s sejemskim timom, ki pomaga pri pripravi in izvedbi predstavitve države v fokusu? Imate kak nasvet za bodoče častne gostje?
Poudariti moram, da je tim frankfurtskega sejma res neverjetno profesionalen, ustrežljiv in radoveden. A vseeno ne gre pozabiti, da je to komercialno podjetje, in ko te enkrat izberejo za državo gostjo, imajo veliko idej, kako porabiti tvoj denar. Veliko sem se pogovarjal s finskimi kolegi, za katerimi je zelo uspešna predstavitev (2013), in eden izmed najboljših nasvetov, ki so mi ga dali, je 'ne' je dobra beseda!
Vsaki državi, ki si želi postati fokus v Frankfurtu, bi predlagal, da že od začetka dobro razmisli, kaj si želi in v skladu s tem sprejema odločitve: kaj je zgodba, ki jo želite povedati, podoba, s katero želite prepričati, in vsebinski elementi, ki jih želite vpeljati. Bolje je tri stvari predstaviti res dobro kot deset stvari polovičarsko. Potrebno se je resnično osredotočiti in imeti pred očmi ciljno občinstvo.
Pogledi, let. 6, št. 22, 25. november 2015