Še o Črnih Maskah
30. 06. 2012
Čeprav je dr. Gregor Pompe v zadnji številki Pogledov (13. julij 2012) zaključil polemiko o Kogojevih Črnih maskah, bi rad dodal kratko pojasnilo, pa ne zaradi potrebe po »zadnji besedi«, pač pa zaradi drugačnega razumevanja tega, v čem se najini pogledi razhajajo. Z dr. Pompetom soglašava skorajda v vseh strokovnih ugotovitvah v zvezi s Črnimi maskami z izjemo orkestracije (a ne bi o tem). Soglašava tudi, da Maske vsebujejo dele, ki dosegajo visoko raven umetniške kakovosti. Kljub temu sta predznaka najinih »končnih« estetskih sodb različna.
Menim, da bi bilo na osnovi vsega povedanega v tej polemiki zdaleč preveč poenostavljeno zaključiti, da tiči vzrok različnosti v najinih pogledih v tem, da postavljam »v prvi plan vprašanja umetnostne veščine«, kar bi bilo mogoče na drugi ravni razumeti tudi kot postavljanje »obrti« pred »navdih«. Razlika v vrednostnem predznaku najinih končnih ocen izhaja predvsem iz različne opredelitve »predmeta« estetske presoje in njenega »izhodišča« oziroma »smeri«. Če lahko dr. Pompetu kot »predmet« estetske presoje (»delo«, »skladba«) zadošča v skrajnem primeru že zgolj ideja dela (npr. »Obstajajo 'velika dela' z izjemno idejo in slabokrvno realizacijo ali celo brez nje …«), sam pojmujem »delo« kot idejo hkrati z njeno realizacijo, se pravi, da gre tudi za presojo obojega. Ker menim, da realizacije ideje ni mogoče minorizirati ali celo ignorirati (od tod moja omemba »vere«), dajem pri estetski presoji (še zlasti iz daljše časovne perspektive) prej kot »iskateljstvu« težo »najditeljstvu«. Čim vpeljemo v okvir estetske presoje realizacijo ideje, tudi ne moremo mimo umetnostne veščine, kar pa še ne pomeni, da dajem veščini prednost. Moje problematiziranje Mask se namreč ves čas vrti okoli skladateljevega oblikovanja celote dela, njegove konsistentnosti, dramaturške gradnje, notranjega ritma ipd. (npr. »problem kontrasta in oblikovanja časa«, »statičnost notranje zasnove«, »operni libreto, ki predpostavlja glasbo kot konstitutiven element opere«, »premišljena dramaturška gradnja« itn.). So to res vprašanja (zgolj) umetnostne veščine? Drži pa, da sem umetnostni veščini morda posvetil več prostora, saj vidim prav v njej najpomembnejše vzroke za problematične plati realizacije ideje Mask.
Druga razlika izhaja iz različnega izhodišča presoje, ki se kaže v obravnavi odnosa posamičnega do celote. Tudi dr. Pompe v okviru svoje afirmativne argumentacije izpostavlja dele oziroma »mesta« v operi in ne opere v celoti. Ker pri vrednotenju dela izhajam primarno iz vrednotenja celote in ne toliko iz njenih posameznosti (kar je razvidno iz večine mojih citatov v prejšnjem odstavku), mi samo dobri deli celote še ne predstavljajo dobre celote, ki jo pojmujem kot višjo oziroma estetsko kompleksnejšo in pomembnejšo kategorijo. Tako ocenjujem Maske kot dober »operni material« oziroma kot »opero, ki ni dobra, ima pa dobre dele«, ne pa kot »dobro opero«, ker temu dobremu »opernemu materialu« manjkajo lastnosti, ki bi iz njega naredile dobro celoto. Podobno npr. ne bom trdil za sliko, ki ima dobre detajle, pa hkrati neposrečeno kompozicijo, da je dobra, pač pa bom rekel, da slika ni dobra, so pa dobri detajli na sliki.
O konkretnih estetskih vrednotah je bilo z moje strani iz že navedenih razlogov rečenega zelo malo, gotovo pa bi bila to zelo zanimiva tema. Dr. Pompetu se iskreno zahvaljujem za njegov odziv na moj zapis, ki mi je pomagal pri opredeljevanju do različnih vprašanj. Na koncu pa mu lahko le pritrdim, da bodo o najinih »metodologijah« in vrednosti najinih izhodišč sodili drugi.
Pogledi, št. 12, 27. junij 2012
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
