Zarečeni sadež je najslajši
Erica Johnson Debeljak: Prepovedani kruh. Spomini. Prevedel Andrej E. Skubic. Založba Modrijan, Ljubljana 2010, 272 str., 15,30 €
03. 11. 2010
Erica Johnson Debeljak, Američanka, ki se je v Slovenijo poročila, tokrat še posebno neposredno in brez zadržkov obnavlja tegobe in radosti kulturnega šoka, s katerim je morala živeti še dolgo po svoji preselitvi v Slovenijo v začetku devetdesetih let. Njen pogled nosi že tudi drobec nostalgije. Običaje in drže prebivalcev te pastoralne dežele je sprva opazovala z mešanimi občutki. Njena diagnoza bi lahko zajela splošno slovensko hipohondrijo, skrbno marljivost, pesniško melanholijo, poblaznelo divjanje po cestah, alkoholizem in samomorilnost, bakhantsko trdoživost pri popivanju in veseljačenju, nesosedski odnos do sosedov, pa tudi obteženost z nezaceljenimi bratomori preteklosti. Nadalje se po njeni presoji slovenska zadržanost in formalnost izkažeta kot trd oreh posebno v mlinih birokracije, boj s katerimi je skoraj donkihotski. Pripovedovalka nastopa kot radoživa, občutljiva in odprta oseba, katere oko je dobrodušno, a neprizanesljivo kritično. Slovence vidi kot zamotane v preštevilne predsodke. Ko njen nasmeh medicinski sestri ostane brez odgovora, vztraja pri svoji ameriški sproščeni prijaznosti, pa tudi egalitarističnem duhu, ki jo v njenem strahu, da ne bi bila izobčena kot večna tujka, žene k še večji empatiji do vseh tako imenovanih južnjakov. Upre se toči dobrohotnih nasvetov okolice, ki se zgrne nanjo, ko postane mlada mama, ter načinu razmišljanja, ki ga doživlja kot pretirano previdnega in izražajočega hromeče nezaupanje do sveta – prizna, da si za svoje otroke ne želi, da bi bili »defetistični Evropejci«, ampak da bi optimistično objeli življenje.
»Slovence vidi kot zamotane v preštevilne predsodke.«
Ko skuša slovensko mentaliteto položiti v kontekst, pojasnjuje kompleksnost zgodovinskih ozadij. Pokuka denimo v prtljago, ki jo vlačimo s sabo iz druge svetovne vojne, ter se čudi fenomenu desetdnevne vojne, predvsem pa sledi kobacanju na novo nastale države v odprto prihodnost, njenemu odmikanju od socializma ter približevanju kapitalizmu, vojni na Balkanu in odnosu Slovencev do nekdanje Jugoslavije, za katerega se zdi, da pozna nenavadno veliko odtenkov. Hkrati lahko bralec spremlja mejnike v pripovedovalkinem zasebnem življenju, ki se giblje iz ljubezenske dvojine z možem v intimno množino družine. Pri premagovanju prepadov med kulturama ji daje moč poglabljajoča se ljubezen do partnerja. Prepovedani kruh pripoveduje zgodbo o uspehu, zgodbo o mešanju kultur, ki ob vseh ovirah pri sporazumevanju vendar izjemno bogati posameznikovo zavest, in o moči ljubezni, ki zmore te ovire premagovati. Viharna ljubezen pripovedovalko iztrga iz njenega domačega okolja in zahteva od nje zvrhan odmerek drznosti, a ta je tudi obilno poplačana: ko se spominja svojega prvega zmenka s sedanjim soprogom, ničesar ne obžaluje. »Prepovedani kruh«, sintagma, s katero se besedilo začne in sklene, leti na dejstvo, da sta protagonista ljubezenske zgodbe drug drugemu vsaj sprva prepovedan sadež, nekdo, s katerim se je nespametno spuščati v resno zvezo, svojemu zaročencu pa pomeni pripovedovalka tudi zarečeni kruh.
Avtobiografija, ki ji uspe predstaviti specifično izkušnjo tujstva angažirano, humorno in nazorno, izzveni kot hvalnica ljubezni v medkulturnem položaju. Izvorno je napisana v avtoričinem maternem jeziku in je bila sprva izdana za ameriško občinstvo. To, kar se s stališča Američanov kaže verjetno predvsem kot fascinantna zgodba odkrivanja neke eksotične, svetlobna leta oddaljene resničnosti, se s stališča Slovencev ponuja kot nekaj še zanimivejšega: možnost razbiranja specifik znanega prostora in njegove polpreteklosti jasneje, iz razdalje. Ta razdalja nagovarja z odkritosrčnim, toplim in osebnim glasom.
(Objavljeno v Pogledih, št. 16, 3. novembra 2010)
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
