Dihanje s svetom
BLAŽ LUKAN: Sentence o dihanju. Mladinska knjiga, Zbirka Nova slovenska knjiga, Ljubljana 2010, 77 str., 19,95 €
15. 12. 2010
Nova, že osma pesniška zbirka Blaža Lukana s pomenljivim naslovom Sentence o dihanju razgrinja občutja erotične bližine in minljivosti, prizemljeno sprijaznjenost s poteki sveta ter ljubezensko pozornost tudi do najmanjših stvari. Njeno preseganje dualizmov in priseganje na oniričen prikaz vsakdanjega sveta se odvijeta kot eksplozija čutnega in potopitev v logiko paradoksa. Da subjekt »stvari« ne bi »izgubil«, mora »verovati v nič«. Domišljija, zaposlena s tisoč vtisi, mu osvežuje pogled in ga privaja na neprivajenost (»kako izprazniti pogled, da bo vse v njem novo«). Takšno odpiranje globlji resničnosti, njeno odkrivanje znotraj tiste znane, črpa iz rezervoarja nezavednega. Gledanje kot izpod gladine spanja, ki preči ta pesniški svet, naznačuje prostor srečevanja z drugimi v kolektivnem nezavednem. Avtomatska pisava prinaša kopico »sentenc« v nadrealistični maniri, denimo: »nevihto je mogoče ujeti v prtljažnik in jo odpeljati v gozd, / šestina vsega, kar v življenju rečemo, se nam maščuje«.
»Lukanova poezija narekuje napet ritmični tok podob, ki pri opisovanju teles, predmetov in prostora abstraktno čistost povežejo z ihtavostjo strasti ter dihanje svojega ritma poživijo z obveznim kančkom improvizacije in naključja.«
Lukanova poezija narekuje napet ritmični tok podob, ki pri opisovanju teles, predmetov in prostora abstraktno čistost povežejo z ihtavostjo strasti ter dihanje svojega ritma poživijo z obveznim kančkom improvizacije in naključja. V bralčevi konkretizaciji zbirke se dramatično odvrti podobje zbližane svetlobe in teme, zvoka in tišine ter notranjosti in zunanjosti. V pijanosti čutov je vsaka stvar osvobojena v pretočnost ter dinamiko razpadanja in spajanja: »Ostro je življenje stvari, naokrog letijo koščki in opilki.« Subjekt je razpršen v prostoru, telo in svet se v vrtincu mešata, sproščena domišljija budnega sanjanja vodi v nepovezano bruhanje besed in, »iz rebra se rojeva stvar za stvarjo«. Pesnik stvarnik stvarem predvsem prisostvuje, jim pusti, da so in da vzniknejo v luči svoje biti: »Le stvarem bom pustil, da se bodo penile, cedile, kljuvale / po svoje ...«
Subjekt, živeč na robu izničenja, lahko obstane, a samo v preobrazbi in raznašan kot prah. Ptica, ki ji zastavi pot, »poleti skozenj«. Raztaplja se v drsenju ustvarjalne energije in v snu snovi, v enem, ki je notranje razdeljeno in raznovrstno (»Eno je vse, / a vse ni eno.«). Občutek gibanja se druži z občutkom pomirjenosti in subjekt je temeljno usklajen s svetom. Dihanje je prispodoba te usklajenosti in prepustnosti med subjektom in svetom – dihanje je »glas miru«, »pozibavanje / v ritmu uspavanke«, blagoglasno plutje z zrakom, žarišče živosti, ki »jaz« prešiva s svetom, prehajanje toplote, zajemanje in zajetost, vzajemnost in ritmična umerjenost, skladnost vdiha in izdiha. Lirski subjekt je hipersenzibilen za vibracije prostora (»prah, ki se v sončnem / žarku poseda po hrbtni strani dlani … čuti vsaka dlačica, / vsaka pora«; »od pogleda ven se mi zvrti v glavi«; »samo roko moram iztegniti, / pa začutim sfero, kako drhti«). Tiho, golo navzočnost stvari doživlja tako intenzivno, da se mu zdi slišna, in »vsak zvok« se pretvori v tišino skoz telo, skoz valovanje in občutek prežetosti s svetom. »Počelo lepega« v celoti pripada domeni telesa in njegovi neposredni zvezanosti s fizičnim okoljem, telo samo pa je vzpostavljeno kot sidrišče v prostoru in središče premikov, vrenj in pokov.
Lukanova erotično uglašena lirična pripoved o našem vsakodnevnem vdihavanju sveta in izdihavanju sebe, bivanju, ki ne traja dlje kot vdih-izdih, a nas hkrati vpenja v tisoč agregatnih stanj ter večno kroženje snovi, spregovori polnih pljuč in jemlje dih.
(Kritika je bila objavljen v tiskani izdaji Pogledov, št. 19/20, 15. decembra 2010.)
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
