Lokalni incident kot simbol sodobnega sveta
12. 07. 2016
»To je zame najboljši Kozoletov film. Dosleden v izpeljavi režijskega in celotnega estetskega koncepta, z ravno prav odmerjenimi in izpeljanimi liki, izjemno glavno igralko Pio Zemljič in mojstrsko fotografijo kot posledico sodelovanja med Kozoletom in znanim srbskim direktorjem fotografije Miladinom Čolakovićem.« Tako je še pred sobotno razglasitvijo nagrad na festivalu v Karlovih Varih, kjer je bil Damjan Kozole razglašen za najboljšega režiserja, napisala kritičarka Politike, ki je Kozoletovo Nočno življenje postavila med glavne favorite festivala.
Kozole je debitiral star 22 let, ko je posnel enega prvih slovenskih neodvisnih filmov Usodni telefon (1987). Za sabo ima poleg številnih krajših filmov 12 celovečercev, od tega devet igranih. Ne le po številu filmov, ampak tudi po udeležbah na mednarodnih festivalih in nagradah velja za enega najuspešnejših, če ne kar najuspešnejšega slovenskega filmskega režiserja. Je tako rekoč edini, čigar filmi se uvrščajo v tekmovalni spored tako imenovanih A festivalov, kamor poleg Cannesa, Berlina in Benetk kot najpomembnejših sodi tudi festival v Karlovih Varih.
S filmom Rezervni deli (2003) je bil nominiran za berlinskega zlatega medveda in prav tako kot s poznejšo Slovenko (2009) tudi za evropskega oskarja, med mednarodno večkrat nagrajenimi pa sta še njegova filma Delo osvobaja (2005) in Za vedno (2008).
Režiser, čigar opus večinoma sestavljajo refleksije anomalij sodobne (slovenske) družbe, je žirijo tokrat prepričal z zgodbo, ki jo je izostrila afera Baričević. Po njegovih besedah je Nočno življenje film o družbi, »kjer je gonilna sila strah. Ne ponuja enostavnih rešitev, govori o tem, da živimo v družbi, kjer se nikoli nič ne razjasni. Govori tudi o tem, da se nekaterih ran ne da zaceliti. Ker ljudje grizemo huje kot psi.«
Odlični odzivi
Medtem ko bomo pri nas film prvič videli septembra na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, pa je bilo Nočno življenje že predmet kritiških zapisov v nekaterih vplivnejših filmskih publikacijah, kot so Variety, The Wrap in Screen International. Kritičarka Varietyja je tako med drugim zapisala, da Kozole v tem alegoričnem filmu dobesedno in v prenesenem pomenu raziskuje temno stran Slovenije. »Ta napeta raziskava strahu postavlja načelno vprašanje, ali je huje, če te zmrcvarijo živali ali mediji. Ko znanega odvetnika najdejo golega sredi ceste, krvavečega zaradi številnih pasjih ugrizov, v bližini pa leži seksualna igrača, mora njegova pretresena žena zbrati vse svoje spretnosti, da prepreči potencialni škandal. Glede na to, da ne gre za kdo-je-storilec film – pa tudi kako in zakaj ostane nerazjasnjeno –, se utegnejo gledalci, ki imajo radi katarzo, počutiti ogoljufane, toda nadaljnja pozornost festivala je zagotovljena.« Po njenem mnenju je Kozoletu uspelo ustvariti tako gosto atmosfero strahu, da se je gledalec skoraj lahko dotakne, zapis pa nameni posebno pozornost tudi glavni igralki filma Pii Zemljič, ki igra odvetnikovo ženo Leo: »Z ebenovinastimi lasmi, bledo kožo in nedolžnostjo v zraku je videti kot malce starejša različica igralke iz filma Slovenka. Glede na to, da lik nima nobene predzgodovine, ki bi gledalcu pomagala pri identifikaciji, pa je to težka vloga, poleg tega se pojavi v skoraj vsakem kadru. Toda lik ji uspe narediti prepoznavno človeški, če ne celo simpatičen.«
Sklepni toni zelo naklonjenega zapisa kritika Wrapa pa obetajo Kozoletu tudi ameriško distribucijo. Kritik sprva poudarja, da Nočno življenje ni tipičen film akcije ali napetega zapleta, vendar se živahnih 85 minut nikoli ne vleče. V ZDA zunaj festivalskih distribucij ni bilo na ogled veliko Kozoletovih filmov, pa vendar je »film dovolj dostopen, da bi si zaslužil pozornost ameriške publike«.
Koprodukcija nekdanjih jugoslovanskih republik
Lepo prihodnost mu na svoji spletni strani napoveduje tudi Screen Daily: »Podobe in scenarij prinesejo zgodbi, v kateri en sam incident naraste v simbol sodobnega sveta, v tem pa je medijski umor nekaj tako preprostega kot objaviti tvit ali posodobiti profil na facebooku, noirovsko senzibiliteto.« Nočno življenje se tako izkaže za film, ki »odpira vprašanja, vzbuja pomisleke in pusti stvari nedorečene«.
Pri tem pa »močna igra Pie Zemljič kot tesnobne in zadržano šokirane odvetnikove žene ter strogo nadzorovana mešanica skrivnosti naredijo Nočno življenje intrigantno in privlačno, kar filmu obeta dobro festivalsko prihodnost«.
Film je poleg nagrade za najboljšega režiserja prejel tudi najvišjo povprečno oceno skupine mednarodnih filmskih kritikov, ki so na spletni strani FilmNewEurope ocenjevali filme, prikazane v glavnem tekmovalnem programu. Nočno življenje je sicer nastalo v koprodukciji med Slovenijo, Makedonijo ter Bosno in Hercegovino, njegov slovenski producent pa je Danijel Hočevar oziroma Kozoletova matična produkcijska hiša Vertigo. Poleg Pie Zemljič v glavnih vlogah nastopajo še Jernej Šugman, Marko Mandič, Peter Musevski in Janja Zupančič.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
