Ustvarjalen v 91. letu starosti
Foto: Foto MGLC
08. 08. 2016
Karel Zelenko v svojem 91. letu še vedno ustvarja. Na pregledni razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) v ljubljanskem Tivoliju so na ogled njegova dela v različnih tehnikah in iz različnih obdobij, zadnja so iz letošnjega leta.
Tema enega zadnjih del, olja, so begunci, kar je skladno z njegovo ustvarjalno rdečo nitjo, kajti Zelenko je bil vedno družbeno angažirani slikar. Tudi naslov razstave Bodi, kar si, in pri tem vztrajaj je skladen z njegovim umetniškim motom, saj se ni nikoli prilagajal aktualnim spremembam in trendom v umetnosti doma in na tujem, temveč je do danes ostal pri avtentični likovni tematiki in umetniškem jeziku. Ostal je zvest svojemu figuralnemu in krajinskemu svetu, realistični, nekoliko lirično obarvani govorici.
Zelenko se ukvarja z različnimi tehnikami, najbolj znane pa so njegove grafike. Postavitev v MGLC, v eni najbolj očarljivih galerij, je prav posrečena, saj na privlačen, zanimiv in pregleden način vkomponira oljne slike, grafike, ilustracije in keramične krožnike. Kustosinja Breda Škrjanec je izbrala dela s pretanjenim občutkom, kar glede na izredno velik Zelenkov opus ni bilo lahko delo. Razstava povezuje več plati umetnikovega ustvarjanja tako v časovnem preseku kot preseku medijev in motivov.
Občutek za človeka
Karel Zelenko je med zadnjimi še živimi umetniki svoje generacije, ki na umetniškem področju vseskozi deluje kot samostojni umetnik. V zbirki MGLC imajo več kot sto njegovih grafik. Vse so, kot umetnikova dela sploh, usmerjene h klasičnim temam in motivom: krajini in figuralnim prizorom. Portret je pri njem rezerviran za sliko in risbo. Iz vseh pa govori umetnikov posebni občutek za človeka. Karla Zelenka zanima vse, kar se mu je na njegovi poti skozi življenje posebej vtisnilo v spomin. Dogodke pogosto obdela kritično in tudi ironično. Kot ljubitelj narave se večkrat loti ekoloških tem. Prav zaradi kritičnosti in ironičnosti so njegova dela vedno aktualna.
Zelenka uvrščajo med najuglednejše pripadnike ljubljanske grafične šole, čeprav ni njen značilni predstavnik. V pogovoru z Bredo Škrjanec, objavljenem v kataloški knjižici, ki so jo izdali ob razstavi, je dejal: »Bistvo ljubljanske grafične šole sta estetika in tehnična popolnost. Moja grafika ni bila taka. Tehnično je popolnoma preprosta. To je klasična grafika, jedkanica, vse je v risbi. Moje izrazno sredstvo je risba, ne tehnični triki in postopki. Vedno sem si predstavljal, da moram grafiko ne samo narediti, ampak z njo nekaj povedati o sebi in svetu ... Osnovno idejo za grafiko sem dobil pri italijanskem neorealizmu. Rossellini, De Sica, Visconti, Fellini in njihov odnos do sveta, kakršnega prikazujejo filmi, to je vplivalo name. Neorealizem je bil nekakšna ideološka osnova za odnos do življenja in sveta. Njihov odnos do sveta je bil kritičen do družbe, imeli pa so poseben smisel za malega človeka.«
Realistično
Zelenko je ravno kot grafik najprej opozoril nase. Zanimajo ga ljudje in zgodbe, ki jih ti doživljajo v življenju. Nekateri liki oziroma podobe se v njegovih delih, tako grafikah kot slikah, ponavljajo. To so cirkusanti, maškare, prodajalke s tržnice, akrobati ... Navdihujeta ga tudi žensko telo ter ljubezenski odnos med moškim in žensko. V glavnem slika tisto, kar vidi.
Kustosinji Bredi Škrjanec je povedal, da je ostal pri figuraliki zato, ker tako misli in čuti. »Človek lahko dela karkoli, če se izraža dovolj sugestivno in magično, da njegovo delo prevzame gledalca. Ni važno, ali je slika abstraktna ali figurativna, imeti mora magično moč. Jaz tako delam, ker tako čutim. In tak je moj izrazni način. In ker je tak moj način, je v tem, kar počnem, tudi družbeno dejanje. Kar naredim, je skladno s tem, kot dela družba, tega ne bi znal izraziti na abstrakten način.«
Prehojena pot
Karel Zelenko se je rodil leta 1925 v Celju. Po meščanski šoli v Celju je v letih 1940–1941 obiskoval umetno-obrtno šolo v Ljubljani in v obdobju 1941–1943 v Gradcu. Grafiko je študiral na ALU na Dunaju v letih 1943–1944 in po vojni v Ljubljani. Leta 1949 je diplomiral na oddelku za kiparstvo ljubljanske akademije za likovno umetnost, kjer je leta 1951 končal grafično specialko pri Božidarju Jakcu, naslednje leto pa še slikarsko specialko pri Gabrijelu Stupici. Nato je bil zaposlen v keramični industriji v Kamniku.
Med letoma 1954 in 1959 je poučeval na šoli za oblikovanje v Ljubljani. Od leta 1959 je samostojni umetnik. Kot predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov je bil leta 1965 med soustanovitelji likovne kolonije Mesto umetnikov in galerije Fonticus v Grožnjanu. Doma in v tujini je imel več kot sedemdeset samostojnih razstav, sodeloval je na številnih skupinskih razstavah grafike in slovenske umetnosti.
Ilustriral je več kot dvajset knjig za otroke in odrasle. Objavljal je karikature v slovenskih časopisih. Njegova dela so v zbirkah Moderne galerije, Muzeja novejše zgodovine in Mednarodnega grafičnega likovnega centra ter v številnih zasebnih zbirkah v Italiji, Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem, v Maroku, Franciji, Srbiji in drugod. Prejel je tudi več nagrad, med pomembnejšimi sta nagrada Prešernovega sklada leta 1964 in nagrada vstaje slovenskega naroda leta 1974. Leta 1978 je bil odlikovan z redom dela, z zlatim vencem. Živi in dela v Ljubljani.
S keramiko in ilustracijami se je začel ukvarjati zato, da je takrat mlada družina lažje shajala. Njegova žena Sonja Rauter, akademska kiparka in izjemna keramičarka, je obvladala delo tudi tehnološko, on pa je slikal. Že konec petdesetih let je Jugoeksport odkupil vso keramiko, ki so jo naredili. To je prineslo dovolj denarja, da je lahko pustil delo na šoli za oblikovanje in polovico časa delal keramiko za prodajo, preostali čas pa slikal in delal grafiko.
Povedne ilustracije
Da je odličen risar, potrjujejo tudi njegove knjižne ilustracije, katerih odlika je tudi to, da se dosledno nanašajo na vsebino, kar ni vselej praksa. Ilustriral je Siroto iz Lowooda avtorice Charlotte Brontë, Črni tulipan Alexandra Dumasa, Ovčarja Runa Angela Cerkvenika, Razbojnika Saladina Franceta Bevka ... Nekaj knjižnih ilustracij je tudi razstavljenih.
Razstava v MGLC bo odprta do 25. septembra, še druga dela iz Zelenkovega opusa pa si bo od 10. avgusta mogoče ogledati na spremljevalni razstavi v Galeriji Avla (NLB), kjer bodo na ogled stvaritve iz zbirk NLB in MGLC.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Problemi:
|
20.10.2010 Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
