Pisatelji samozaložniki danes
Pred bogom in Amazonom smo vsi enaki
29. 07. 2013
Slovenski avtorji, založniki in knjigotržci v naslednjih letih ne smejo obiskati cerkvice v Hrastovljah, saj jim utegne slovita freska Mrtvaški ples vzeti še zadnje upanje, da bodo kdaj normalno živeli od knjig in svojega dela. Tudi evropskim knjižnim trgom grozi razpredenost spletnega velikana, da ne govorimo o uspešni komercializaciji elektronskih knjig v Ameriki in v Združenem kraljestvu. Je torej Amazon knjižna kuga?
Amazon namreč avtorjem omogoča, da svoje knjige izdajo sami in pri tem celo dobro zaslužijo, ne da bi del zaslužka delili z založniki in knjigotržci. Pisatelji usodo svojega pisanja vzamejo v svoje roke iz raznih razlogov: predolga pot od literarnega agenta, založnika, prek knjigarn, do bralca, večji in hitrejši zaslužek pri tantiemah ter nadzor nad avtorskimi pravicami, ceno knjige in trženjem. S svojimi storitvami in podporo, predvsem pa s pojavnostjo v največji knjigarni na svetu odpira Amazon samozaložniškim pisateljem pravo okno v svet, ne glede na vsebino njihovega pisanja, še manj ozirajoč se na njihovo slavo, osebna poznanstva in druge tako pomembne atribute knjižnih izdaj ne le v Sloveniji, temveč povsod po svetu. Je torej Amazon knjižni bog za avtorje?
Kje lahko pisatelji sami objavijo svoje delo?
Čeprav je Amazon največji in najpomembnejši igralec na področju samozaložništva, pa ni edini. Podjetnim pisateljem so na voljo še mnogi drugi, med katerimi velja omeniti smashwords.com v Ameriki, lulu.com v Angliji, epubli.de v Nemčiji in po novem tudi v Sloveniji, novi portal elektronskih knjig, za katerega skrbi Študentska založba, biblos.si.
Vseeno pa je Amazon tisti, ki omogoča pisateljem največjo izpostavljenost in je v zadnjih letih ustvaril lepo število knjižnih uspešnic in pisateljev, ki so od anonimnosti prišli do šest- in celo sedemmestnih zaslužkov. Ozadje uspeha je dobro povezana mreža Amazonovih podjetij, ki zaokrožajo celoten proces od rokopisa, likovnega oblikovanja knjige, samozaložništva, spletne prodajalne do distribucije, najnovejša novica pa je, da je Amazon kupil priljubljeni spletni portal Goodreads, kjer imetniki računov razpravljajo o knjigah, jih ocenjujejo ter objavljajo sezname svojih najljubših naslovov. Vsak posamezni uporabniški račun naj bi bil vreden 58 dolarjev, nič manj kot pri Facebooku ali Twitterju, le da je uporabnikov nekaj manj kot 16 milijonov. So pa zato ti pravi, ciljni kupci knjig in hudobneži že govorijo o Goodazonu. Medtem ko se založniški svet krči, prodaja tiskanih knjig upada in se delovna mesta v industriji redčijo (nedavna združenje založniških hiš Penguin in Random House), se Amazonovo vplivno področje naglo širi, s tem pa se širijo možnosti prodaje in uspeha tudi njegovim samozaložniškim pisateljem. V letu 2011 naj bi imel Amazon 121 milijonov aktivnih uporabnikov, vsak peti globalni nakupovalec pa naj bi redno obiskoval in nakupoval na njihovi spletni strani.
Od ideje do knjige – skoraj kot v raju
»Amazon s svojimi številnimi samozaložniškimi pisatelji in njihovimi kupci predstavlja brez dvoma največji del novega gibanja, ki bo v naslednjih letih korenito spremenilo svetovni knjižni trg.«
Kako torej Amazon sistemsko skrbi za samozaložniške pisatelje, ki jim v angleščini rečejo kar »indies«? Ko je knjiga napisana, ima avtor dve možnosti: izdaja v broširani knjigi pri Amazonovem podjetju CreateSpace in/ali elektronska izdaja na Kindlu, ki brez dvoma dominira na trgu elektronskih knjig, saj dosega več kot 70 odstotkov tržnega deleža. Vsa komunikacija – vključno s podpisom pogodbe – je elektronska in urejena prek portala. Z dejanjem nalaganja rokopisa pisatelj avtomatično potrdi pogoje avtorske pogodbe, ki je fleksibilna (kratek rok prekinitve in praktično nobenih obvez za avtorja) in nudi visoke odstotke tantiem (pri tisku do 25 odstotkov, pri Kindlu pa od 35 do 70 odstotkov prodajne cene). Objava je brezplačna, saj Amazon živi od razlike v ceni, ki jo ustvari s prodajo. Potrebne je nekaj tehnične spretnosti za pripravo formata za tisk oziroma za Kindle. V želji, da bi kupcem ponudili kvalitetne knjige, so si pri Amazonu izmislili številne dodatne, a plačljive storitve avtorjem: urejanje in lektoriranje rokopisa, profesionalne recenzije, oblikovanje besedila in naslovnice, marketinška besedila in deloma promocijo, kar velja le za angleški jezik. »Indie« prodajno ceno knjigi določi sam, enako tudi distribucijske kanale, ki jih bo izkoristil prek Amazona (na primer prodaja po knjigarnah in knjižnicah). Neljubo presenečenje ga čaka, ko ugotovi, da Amazon na osnovi njegovih cenovnih predlogov za posamezna tržišča poljubno oblikuje svoje cene, praviloma višje, kar postavi načelo, da ima samozaložniški pisatelj nadzor nad ceno knjige, pod velik vprašaj. Tantieme se seveda računa kot odstotek od pisateljevih predlaganih cen in ne od dejanskih. Dvomljivo. Mnogi pisatelji se v člankih in spletnih klepetalnicah jezijo in izražajo svojo ogorčenost; počutijo se ogoljufane.
Ko je knjiga izdana, se začnejo tedni in meseci ciljnega trženja, iskanja primernih recenzij in vključevanje v marketinške akcije, ki jih svojim kupcem dnevno ponuja Kindle v programu Prime Membership ali kako drugače. »Indie«, ki po letih pisanja in ustvarjanja končno objavi svoje delo, še zdaleč ni na cilju. Začenja se spletni boj za pozornost, za ključne besede, ki jih bo iskalcem ponudil Google, da bodo čim prej naleteli na knjigo. Najpozneje tedaj vsak samozaložniški pisatelj zahrepeni po osivelem gospodu uredniku, s katerim bi ob cigareti in skodelici kave načrtoval promocijo svojega dela. A kaj, ko je založniški raj že davno opustošen, v njme pa namesto humanistov prevladujejo finančniki in literarni agenti, bolj podobni zavarovalnim zastopnikom kot literatom.
Samozaložniški pisatelji so literarne zgube
Značilnost spleta je odsotnost t. i. kulturnih posrednikov, kot so pri izdaji knjige literarni agenti, uredniki, založniki, knjigarji in knjižničarji. Samozaložniški pisatelj je lahko vsak, ki meni, da bo njegova knjiga našla bralce. Nemalokrat je dobra prodajanost določene knjige bolj produkt marketinških spretnosti in uspešnega čivkanja, če ne kar kričanja po spletu, kot resničnega talenta. A pomislimo za trenutek na cenzuro knjižnega trga in omejevanje pisateljev pri njihovem delu, kot je primer na Kitajskem. Nedavno je The Economist zapisal: »Medtem ko na Kitajskem previdni uredniki in fanatični cenzorji budno pazijo na glavni tok knjižnega založništva, je samozaložništvo na spletu veliko bolj svobodno. Pisatelji na spletu sicer delajo za »velikim požarnim zidom«, ki je kitajsko internetno sito občutljivih besed in neprimernih tem, toda ogromen obseg del, ki jih pisci lahko publicirajo v lastni režiji na spletu, ter pomanjkanje uredniškega nadzora nad njimi ustvari pomembno vrzel, okno svobode ... Tako je internet našel poti mimo kitajskega državnega aparata cenzure.«
Kitajska v današnjem svetu žal ni osamljeni primer omejevanja svobode pisateljem. Ni nujno, da je pisatelj v zaporu in zato ne more objavljati, lahko so tudi milejši razlogi. Če pomislimo na slovenske pesnike in pisatelje, začetnike ali uveljavljene, za katere so brez dvoma prvo sito ocene pristojne komisije na Javni agenciji za knjigo, ali bo določenemu delu namenila subvencijo ali ne. Nenapisano pravilo v našem založništvu pa je, da slovenskih piscev založbe brez pridobljenih javnih sredstev ne izdajajo. Tak pisatelj ima možnost, da izide in je opažen, če je pripravljen usodo vzeti v svoje roke. Pri Biblosu so nam zaupali, da pri njih izide pripravljajo tako slavni slovenski pisatelji, kot so Primož Suhodolčan, Slavko Pregl in Matej Sedmak.
Nenazadnje je tudi mednarodni knjižni trg spodbudno reagiral na zagretost pisateljev in začel podeljevati vrsto nagrad za najboljše samozaložniško delo. Omenimo jih le nekaj: Writer's Digest Self-Published Book Award, Amazon Breakthrough Novel Award in Leipziger Buchmesse Self-Publisher Preis, ki jo je za svojo Sago v mesečini (Mondlichtsaga) prejela simpatična Ina Körner alias Marah Woolf. Pisateljica pravi, da je bila objava njenih romanov na nemškem Amazonu izpolnitev njenih življenjskih sanj, formula njenega uspeha pa njen tesen stik z bralci.
Sanjski Amazon
Torej smo na poti v raj, kjer bralci komunicirajo s pisatelji, jih bodrijo z navdušenimi ocenami in čivkajo v nestrpnem pričakovanju naslednjega romana. Odnos, ki so ga v preteklosti nadzorovali sitni uredniki in neusmiljeni kulturni posredniki, če ne kar cenzorji, je svoboden in neposreden, čist kot bistri gorski potok.
Toda knjižnega trga ne moreta tvoriti le pisatelj in bralec, tako kot hiša ne bi mogla stati samo na dveh stebrih. Zelo lepo je sklenjen založniški krog leta 2011 na konferenci Tools of Change (Orodja za spremembo) opisala Margaret Atwood, ki je pisatelja (živega ali preminulega) primerjala z mrtvim losom. Losovo razpadajoče truplo je primarni vir za življenje več ducatom živalskih vrst, ki bi sicer izumrle. Primarni vir pisatelj tako omogoča življenje številnim členom knjižne verige, bolj podrobno: literarnim agentom, urednikom, recenzentom, lektorjem, likovnim oblikovalcem, tiskarjem, založnikom, knjigarjem, prodajnim zastopnikom, knjižničarjem, literarnim kritikom in njihovim časopisom/revijam, šolskim knjižnicam, učiteljem, inštitucijam in kulturnim uradnikom; in še smo izpustili mnoge. Bi želeli živeti v knjižnem raju brez vseh teh imenitnih ljudi, ki so v prvi vrsti navdušeni bralci in kupci knjig? Šele z vsemi njimi se knjižni krog sklene v trden obroč.
Četudi danes popularnost nekega pisatelja bolj definirajo matematični algoritmi, ki merijo prodajo, pojavnost v medijih, potrebe uporabnikov vse do tega, da »mislijo« namesto nas in nam dnevno ponudijo točno tisto knjigo, ki bi nas utegnila zanimati, je tako pisanje kot branje v prvi vrsti čustveno dejanje, ki izčrpa tako pisatelja kot bralca in vse vrste kulturnih posrednikov med njima.
Amazon s svojimi številnimi samozaložniškimi pisatelji in njihovimi kupci predstavlja brez dvoma največji del novega gibanja, ki bo v naslednjih letih korenito spremenilo svetovni knjižni trg. Še vedno pa ga bodo žalostno zaznamovale številne krivice v imenu kapitalistične racionalizacije poslovanja in ekonomske upravičenosti knjižnih izdaj. Od arogantih agentov in uglednih urednikov, ki edini vedo, kaj je kvalitetna književnost, do trdega dela španskih delavcev pri nemškem Amazonu, ki so pred lanskim božičem postali žalostni protagonisti televizijske reportaže Ausgeliefert! Leiharbeiter bei Amazon (Dostavljeno! Najemniški delavci pri Amazonu). Za ene okno v svet, za druge izkoriščevalski imperij.
Je Amazon knjižna kuga ali je knjižni bog? Ali je mogoče najbolj pomembno samo dejstvo, da smo pri Amazonu – tako kot pred Bogom – vsi enaki?
**********
Sodobni samizdat
Samozaložnik, »indie«, ki po letih pisanja in ustvarjanja denimo pri Amazonu končno objavi svoje delo, še zdaleč ni na cilju. Začenja se spletni boj za pozornost, za ključne besede, ki jih bo iskalcem ponudil Google, da bodo čim prej naleteli na knjigo. Najpozneje tedaj vsak samozaložniški pisatelj zahrepeni po osivelem gospodu uredniku, s katerim bi ob cigareti in skodelici kave načrtoval promocijo svojega dela.
Pogledi, let. 4, št. 13-14, 7. julij 2013
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
