Idealizem vendarle uresničljiv?
Lincoln. Režija Steven Spielberg. ZDA, 2012. 150 min. Kolosej in Planet Tuš po Sloveniji
25. 01. 2013
Skoraj hkrati sta v kinematografe prispela dva filma, ki se po stilu sicer ne bi mogla bolj razlikovati, po tematiki pa gre za zanimivo dopolnjevanje. Eden je novi Tarantinov film Django brez okovov, ki govori o enem najbolj krvavih poglavij v zgodovini človeštva – o rasizmu in suženjstvu na ameriškem jugu nekaj let pred državljansko vojno, drugi, Spielbergov Lincoln pa nas prestavi v četrto leto ameriške državljanske vojne, ko se Abraham Lincoln na začetku svojega drugega mandata odloči, da v boju proti suženjstvu v Ameriki nikakor ne bo popustil.
»Scenarij je natančen in dialogi, na katerih temelji pripoved, prepričljivi. Na žalost pa se v ozadju pogosto zazna knjižno predlogo in preveliko opiranje na literarni dialog.«
Lincoln je zasnovan kot natančen vpogled v ta izjemni zgodovinski trenutek. Dobro je sicer, če gledalec že pred ogledom čim podrobneje pozna dogajanje, kajti film od njega pričakuje, da pozna potek in ključne obrate ameriške državljanske vojne. Pripoved vpelje samo s podatkom, da teče četrto leto vojne. In že smo vrženi v pogajanja, v diskusije Lincolna s kongresniki in lobisti o tem, ali se ukloniti kompromisu s konfederacijskim Jugom in vojno kar se da hitro končati ali pa vztrajati pri stališču, da je suženjstvo zlo, ki ga ja treba prepovedati z ustavo, oziroma, kot reče Lincoln v filmu, ga s tem onemogočiti vsem prihodnjim rodovom.
Spielberg je film posnel po scenariju Pulitzerjevega nagrajenca Tonyja Kushnerja, ki je za filmsko upodobitev priredil knjižno uspešnico Doris Kearns Goodwin (Team of Rivals: The Political Genius of Lincoln) oziroma samo tisti del knjige, ki govori o zadnjem velikem boju predsednika za dopolnilo ustavi – vključitev 13. amandmaja, ki prepoveduje suženjski družbeni red. Na širšo zgodovino in posamezne osebnosti seveda vedno obstajajo različni pogledi, in tu nedvomno prevlada idealiziran pogled na Lincolna, ki v Ameriki velja za eno največjih ikon njene preteklosti.
Šestnajsti predsednik ZDA v suvereni upodobitvi Daniela Day-Lewisa pred nami zaživi kot umirjen govornik, diplomat, malodane modrec, ki svoje sogovornike po navadi najprej omehča s kakšno anekdoto, preden preide k poanti in stvari, o kateri jih namerava prepričati. Spoznamo sicer tudi njegove notranje boje, vendar v njem vedno pretehta idealizem, čistost videnja, ki ga želi udejanjiti. Lincoln je v filmu predstavljen kot moralna avtoriteta, nepopustljiv do egoizmov teh in onih, do konca stanoviten v svojem prepričanju, da je družbeni sistem v ZDA treba spremeniti, in to korenito.
Scenarij je natančen in dialogi, na katerih temelji pripoved, prepričljivi. Na žalost pa se v ozadju pogosto zazna knjižno predlogo in preveliko opiranje na literarni dialog. Kljub temu je zanimivo in po svoje drzno, da se je Spielberg osredotočil samo na prikaz zadnjega leta v življenju Abrahama Lincolna, torej na detajle boja za pravno enakost ljudi vseh ras.
Direktor fotografije Janusz Kaminski, ki s Spielbergom sodeluje že od Schindlerjevega seznama, se je potrudil, da je Lincolnu dodal posebno patino, skoraj zaprašen videz šestdesetih let 19. stoletja, tistega zgodovinskega trenutka, ko je politično delovanje v Ameriki doživelo enega svojih vrhuncev, prelom, ki je napovedal novi čas. In v časovnem preskoku: da, mogoče je prav Lincoln zgled osebnosti, po kakršni žeja našo dobo.
Pogledi, let. 4, št. 2, 23. januar 2013
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
